Slovenija

Balonarska nesreča pokazala na pomanjkljivo opremo

STA/M.J.
22. 8. 2013, 12.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Balonarska nesreča, ki se je zgodila pred skoraj letom dni, je kljub izjemni uspešnosti reševanja pokazala na nekatere pomanjkljivosti pri opremljenosti bolnišnic in reševalnih ekip.

Reuters

Večino opreme so v tem času dobavili, nekaj postopkov, denimo nabava respiratorjev in posodobitev radijskih zvez v reševalnih vozilih, pa še vedno poteka. V reševalni akciji po balonarski nesreči, ki se je 23. avgusta lani zgodila na ljubljanskem Barju in je terjala šest življenj, je sodelovalo 21 reševalnih ekip. Devet reševalnih vozil je bilo iz reševalne postaje UKC Ljubljana, 12 ekip pa iz sosednih enot nujne medicinske pomoči. V intervenciji sta sodelovala tudi dva helikopterja. Pri oskrbovanju in zdravljenju poškodovanih pa je sodelovalo vsaj 40 zdravnikov s svojimi ekipami.

Kljub zahtevnim pogojem reševanja (poškodovanci so namreč ležali na radiju enega kilometra, prav tako je bil teren blaten, zaradi česar reševalci do poškodovancev niso mogli priti z vozili) je akcija stekla hitro in izjemno učinkovito. Prvega poškodovanega so tako sprejeli v pol ure po nesreči, vse ostale v uri in pol. Uspešnost reševalcev je tako pohvalil tudi državni vrh.

Zdravniki, zaposleni v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, pa so kmalu po nesreči opozorili na težave z opremo. Dobavitelji so namreč v času zdravljenja poškodovanih v nesreči bolnišnicam določene aparature za oskrbo bolnikov posojali. "Zdravnikom je zelo težko stalno prositi in klicati dobavitelje, ki že tako ne dobijo rednih plačil, ter zbirati medvedke in zamaške za nabavo nujno potrebne opreme," je takrat dejal predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na kirurški kliniki UKC Ljubljana Uroš Ahčan.

Od lanskega avgusta so v UKC Ljubljana odkupili večino opreme, ki so jim jo v času po nesreči posodili dobavitelji. Tako so že lani odkupili infuzijske črpalke in perfuzorje, črpalke za enteralno prehrano, pulzne oksimetre, grelec za segrevanje krvi in posebno banjo za osebno higieno. Nekaj respiratorjev so vrnili, nekaj pa jih je v postopku odkupa, so za STA pojasnili v UKC Ljubljana.


Tudi člani reševalnih ekip UKC Ljubljana so tako med balonarsko nesrečo kot med vajo, ki so jo imeli mesec dni pozneje in v kateri so uprizorili železniško nesrečo s 150 poškodovanimi, zaznali nekaj pomanjkljivosti, je za STA razložil vodja reševalne postaje UKC Ljubljana Andrej Fink.

Kot šibka točka se je izkazalo komuniciranje, tako z vidika tehnične opremljenosti kot z vidika usposobljenosti za komuniciranje v takšnih zadevah. Trenutno teče javni razpis za posodobitev sistema radijskih zvez, Fink pričakuje, da bo projekt izveden do konca leta.

Pri opremljenosti vozil Fink ne zaznava težav, morda le pri triažnih kartonih, s katerimi označujejo stopnjo poškodb pri posameznem poškodovancu. Kartone so sedaj opremili še s posebnimi osebnimi trakovi, ki jasno označujejo dodeljeno triažno kategorijo, spremenili so tudi standard števila triažnih kartonov, ki morajo biti po reševalnih vozilih. V vsakem vozilu mora biti po novem najmanj 20 triažnih kartonov.

Usposabljanja za reševalce UKC se izvajajo vsako leto, naključje pa je po Finkovih besedah hotelo, da se je balonarska nesreča zgodila en mesec pred načrtovano vajo. Letošnje usposabljanje bo potekalo septembra v Kamniku, scenarij pa bo predvideval med 120 in 150 poškodovanih. Kot pravi Fink, imajo v UKC Ljubljana usposabljanja sicer redno, kar pa ne pomeni, da je tako tudi drugje. Na prizorišču lanske nesreče so bili namreč tudi reševalci od drugod.

Na težave, s katerimi se srečujejo reševalci, je po balonarski nesreči opozoril reševalec, ki se je znašel na prizorišču nesreče in je o svojih izkušnjah napisal blog. Med drugim je zapisal, da se jim je v zadnjem letu dni (pred nesrečo) ukinilo denimo tečaje varne vožnje. Fink ne ve, na kateri postaji dela avtor bloga, pri njih pa tečajev varne vožnje niso ukinili, je pojasnil.

Avtor bloga je opozoril tudi, da veliko bolnišnic sploh nima izdelanega načrta za ukrepanje v množičnih nesrečah. Po Finkovih besedah v UKC Ljubljana trenutno poteka proces posodabljanja načrta za množične nesreče z novimi smernicami, ki jih je izdalo ministrstvo za zdravje. Osnutke novih načrtov želijo testirati na septembrski vaji.

V blogu je avtor odprl tudi vprašanje psihološke pomoči reševalcem, a Fink pravi, da imajo takšno pomoč znotraj UKC zagotovljeno že nekaj let. Je pa Fink opozoril na kadrovsko podhranjenost med reševalci. V začetku leta jih je primanjkovalo 18, še nekaj jih je odšlo med letom, zato sedaj iščejo nove sodelavce. Reševalci so namreč preobremenjeni in določenih programov ne utegnejo realizirati v celoti, kar se pozna v kriznih situacijah. Če pa pride do sočasnih intervencij, aktivirajo dodatne enote.