Novice Svet24

Kopanje v rekah, potokih, jezerih, morju, ribnikih in gramoznicah lahko po navedbah Vesne Hrženjak z Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor predstavlja tveganje za zdravje ljudi zaradi različnih dejavnikov. V ospredju je mikrobiološka - fekalna onesnaženost površinskih vod zaradi neposrednih odpadnih komunalnih izpustov. Tako imenovana divja kopališča so tudi brez upravljavcev in reševalcev iz vode, zato je vprašljiva tudi varnost kopalcev, je pojasnila za STA.

Na reki Dravi oziroma njenih odsekih za zdaj ni določenega niti naravnega kopališča niti kopalnega območja, zato se nadzor nad kakovostjo vode ne izvaja. "Priporočamo kopanje le tam, kjer se spremlja kakovost vode in je poskrbljeno za varnost kopalcev, nikakor pa ne na nenadzorovanih divjih kopališčih, torej tudi ne v reki Dravi," je poudarila Hrženjakova.

Podobno pravi Ivanka Grilanc iz mariborske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje, kjer sicer za zdaj še niso imeli primera reševanja kopalcev iz Drave. Kopanje priporoča le na vodnih površinah, ki so temu namenjene in kjer za varnost kopalcev skrbijo reševalci iz vode.

Agencija RS za okolje (Arso) letno izvaja nacionalno spremljanje stanja Drave s pritoki. "Kemijsko stanje reke je na vseh vodnih telesih dobro," pravijo. Spremljanje mikrobioloških parametrov, ki so ključni za oceno kakovosti kopalnih voda, pa prevzame Arso šele, ko je območje določeno kot kopalna voda, kar pa Drava ni.

Vsakoletna vzorčenja vode in sedimenta v Dravi opravljajo tudi v Dravskih elektrarnah Maribor (DEM). "Drava je v času vzorčenja ustrezala zahtevam kriterijev za doseganje dobrega kemijskega in ekološkega stanja. Kar je pa premalo, da bi lahko na osnovi teh analiz zagotavljali, da je reka Drava v vsakem trenutku in na vseh lokacijah primerna za kopanje," je za STA pojasnil direktor Viljem Pozeb.

Ob tem je opozoril, da so kopalci v reki izpostavljeni večjim tveganjem kot v bazenih, zato je nujno, da se teh tveganj tudi zavedajo, preden se gredo ohladit v reko. "Posebej je potrebno biti pozoren pri kopanju v reki Dravi med Mariborom in Ptujem ter pod jezom v Markovcih, kjer je trenutno v strugi samo ekološko sprejemljivi pretok, ki pa lahko ob kakšnem posebnem obratovalnem dogodku na HE Zlatoličje ali HE Formin tudi zaniha do večjih vrednosti," je povedal.

Mariborska občina je leta 2011 z namenom uvrstitve posameznih odsekov reke Drave med naravne kopalne vode naročila meritve in analize vode na območju Lenta, Mariborskega otoka in čolnarne v Brestrnici. Rezultati niso znani, kaj dlje od idejnega projekta pa ti načrti tudi niso prišli.