Slovenija

Kaj bodo predlagali naši gospodarstveniki za zagon gospodarske rasti?

STA / A.M.
18. 7. 2013, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Predstavniki slovenskega gospodarstva so včeraj pozno popoldne na sestanku s premierko Alenko Bratušek in ministri sklenili, da delodajalske organizacije do 10. avgusta vladi posredujejo konkretne predloge za zagon gospodarske rasti.

Thinkstock

Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je ob odhodu dejal, da so udeleženci sestanka danes skupaj ocenili, da trenutno nimamo pogojev, s katerimi bi lahko dosegli gospodarsko rast.

Ker se mnenja vlade in gospodarstvenikov glede potrebnih ukrepov za zagon rasti razlikujejo, obstaja pa volja za sodelovanje, so sklenili, da se še pred koncem avgusta srečajo v približno enaki sestavi. Takrat bodo, kot je dejal Hribar Milič, skupaj skušali sestaviti program ukrepov.

Predsednica vlade je, kot so sporočili iz njenega kabineta, na sestanku izrazila zadovoljstvo za ponujeno roko s strani predstavnikov gospodarstva in poudarila, da si želi tesnega sodelovanja tudi v prihodnje, saj bo le tako mogoče poiskati pot za izhod iz krize. Poudarila je, da so tako vlada, kot tudi predstavniki gospodarstva in sindikati usklajeni s skupaj začrtano potjo za dosego želenega cilja.

Vlada in gospodarstveniki naj bi se sicer precej ujemali pri oceni razmer, vendar pa po mnenju Hribar Miliča problem nastaja, ker je v politiki premalo posluha za to, da bo treba popraviti tudi prihodkovno stran. "Najprej pa bo treba začeti z odhodki, z javno upravo na vseh nivojih," je poudaril.

Razlikujemo se predvsem v mnenju, da je treba za gospodarsko rast treba razbremeniti gospodarstvo, oni pa morajo zagotavljati sredstva za javni sektor, je dejal.

Minister za zdravje Tomaž Gantar pa je napovedal, da se bodo s predstavniki gospodarstva v prihodnje še večkrat srečali. "Najprej moramo uskladiti poglede, podatke in številke, da vsi vemo, da govorimo o isti stvari," je dodal.

Gantar namreč ocenjuje, da se o tem "vse prevečkrat govori na pamet". O konkretnih predlogih in ukrepih naj tako danes ne bi govorili. "Nič nismo govorili, kdo bo na kaj pristal. Dejstvo pa je, da je nekaj treba spremeniti," je zaključil.

Da danes niso govorili o konkretnih ukrepih je zagotovil tudi Hribar Milič. "Na splošno smo povedali, da je veliko priložnosti v sivi ekonomiji," je dejal. Po njegovih ocenah bi namreč z zmanjšanjem sive ekonomije in doslednejšim pobiranjem davkov in prispevkov lahko precej popravili finančno sliko.

Ponovil je že znano stališče gospodarstvenikov, da z višanjem obremenitev ne moremo pričakovati višje gospodarske rasti in novih delovnih mest.

S potekom sestanka je bil ob odhodu zadovoljen tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole, ki je dejal, da takšni sestanki sicer ne morejo rešiti vseh težav, vendar pa je bil danes gotovo narejen prvi korak v tej smeri.

Ker se pogledi gospodarstva in politike zelo razlikujejo, je po njegovem mnenju le s takšnim sodelovanjem mogoče oblikovati učinkovite ukrepe.

Sestanka se je udeležil tudi predsednik Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki je izpostavil težave, s katerimi se soočajo obrtniki ter mala in mikro podjetja. "Poleg novih obremenitev so to plačilna nedisciplina, nezmožnost pridobivanja kreditov, nelegalna konkurenca in odpuščanje delavcev," so zapisali na OZS.

Kot primer dobre prakse prihoda tujih investitorjev v Slovenijo je Meh izpostavil podjetje BSH Hišni aparati, s katerim uspešno sodelujejo tudi manjši podizvajalci, člani OZS.

Na sestanku sta bila prisotna tudi minister za finance Uroš Čufer in minister za gospodarski razvoj Stanko Stepišnik, vendar pa nista želela komentirati njegovega poteka.

S strani gospodarstva pa so se sestanka udeležili tudi predstavniki Združenja Manager, Trgovinske zbornice Slovenije, Združenja delodajalcev Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice ter Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.