Slovenija

99 odstotkov Slovenije se boji reform

STA / S.R.
6. 6. 2013, 19.45
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Reform se boji 99 odstotkov Slovenije, a potreben je bistven prelom od tega, kar se je dogajalo v zadnjih letih, je na današnjem pogovoru o reformah za razvojni preboj Slovenije dejal slovenski finančnik v ameriški centralni banki Egon Zakrajšek.

Reuters

Ključni vzrok globine slovenske gospodarske krize je bila prepletenost gospodarstva s politiko, meni.

Svet se je v zadnjih letih znašel v nepojmljivi gospodarski situaciji, je uvodoma zbranim dejal Zakrajšek. Po njegovih besedah je kriza globoka, ker izhaja iz bančnega sistema, ki je skoraj propadel, a predstavlja ožilje ekonomije. Se pa vsi zavedajo, da je to treba rešiti, je dodal.

Opozoril je tudi, da ima kriza v Evropi večje dimenzije od krize v ZDA. Ob tem ocenjuje, da je razlika tudi v monetarni politiki evropske in ameriške centralne banke. Slednja se je namreč veliko bolj agresivno odzvala na zlom gospodarstva. Prihodnost evra pa je po Zakrajškovem mnenju veliko vprašanje, dokler se Evropa res ne bo odločila za fiskalno unijo.

Zakrajšek je spregovoril tudi o razmerah v Sloveniji in, kot je dejal, nerazviti politični opoziciji. Opozoril je na zagovarjanje "diskreditiranih ekonomskih idej, tako imenovanih ekonomskih nacionalnih interesov, ki so dajali moč določenim monopolom v Sloveniji".

Sanacija bančnega sistema je po njegovih besedah daleč najpomembnejši ukrep, ki ga mora Slovenija takoj speljati. "Bančni sistem je natanko tisto ožilje, s katerim politična elita drži gospodarstvo v Sloveniji v šahu," je povedal Zakrajšek.

Hkrati bi bila konstruktivna poteza slovenske politike še zaveza umika iz gospodarstva. Prodaja naložb države oziroma seznam 15 podjetij, s katerim se zdaj "mešetari okoli in dela kupčije", pa je po njegovem mnenju slab signal z mednarodnega vidika.

Med potrebnimi ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti pa je Zakrajšek omenil še izboljšanje podjetniškega okolja, pritegnitev tujih investicij, fleksibilno delovnopravno zakonodajo, postopno zmanjševanje obsega javnega sektorja in dolgoročen dogovor s sindikati ter reforme pravosodja, javne uprave in šolstva.

Kot je poudaril, je potrebna tudi konsolidacija javnih financ, a se mora ta proces porazdeliti medgeneracijsko. Breme vseh teh reform namreč ne sme pasti na pleča trenutne generacije, ki je pravzaprav najmanj zmožna prenesti takšno breme, je dodal Zakrajšek in pojasnil, da se tudi konsolidacija javnih financ ne more zgoditi v primeru negativne gospodarske rasti.

O ključnih ukrepih za gospodarski razvoj in prihodnost mladih so spregovorili tudi ostali sogovorniki pogovora v organizaciji združenja Mreža idej. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je dotaknil problematike brezposelnosti med mladimi in dodal, da je slovenski trg dela eden manj liberalnih. Tudi po njegovem mnenju pa bi med prioritetnimi ukrepi morala biti sanacija bančnega sistema.

Direktor družbe Bauhaus v Sloveniji in Srbiji Samo Kupljen ter ustanovitelj in direktor družbe RSG Kapital Jure Mikuž pa sta izpostavila potrebo po resnični reformi trga dela. Kot je dejal Kupljen, bi fleksibilnejši trg hitreje absorbiral ljudi, ki bi prišli na trg dela zaradi propada nekega podjetja.