Slovenija

Roman Jakič: Falcon bo poletel z menoj

STA / A.M.
28. 4. 2013, 11.35
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Roman Jakič je bil eno večjih presenečenj na kandidatni listi aktualnih ministrov. Kot pravi, je bila premierka tista, ki je izbrala najožje sodelavce v vladi, sam pa se, čeprav po izobrazbi ni obramboslovec, na obrambnem ministrstvu dobro počuti.

Mediaspeed

Ena prvih odločitev novega obrambnega ministra, ki je na tej funkciji približno mesec dni, je torej, kaj storiti s falconom, letalom, ki po njegovih besedah "že deset let trohni v hangarju", kar je zanj nesprejemljivo in norčevanje iz davkoplačevalskega denarja. Zato je sklenil, da bo "falcon poletel z njim", in sicer verjetno že jeseni na obisk k eni od misij Slovenske vojske (SV) v tujino. Minister upa, da bo s tem k uporabi falcona spodbudil tudi predsednika države in predsednico vlade. Prav tako bi letalo lahko ponudili za prevoz delegacij preostalih članic Nata, istočasno pa bo letalo naprodaj, je še razmišljal minister.

Ste se že spoznali z resorjem in sodelavci?

To je bila moja prva naloga po imenovanju, saj sem želel spoznati ustroj te hiše. Najprej smo odšli na Generalštab SV, potem pa še na vse direktorate in službe, tako da sem dobil nek pregled.

Moj prvi obisk v tujini je bil pri generalnem sekretarju Nata, nato pa sem bil na zasedanju obrambnih ministrov EU. Spoznal sem tudi zunanjepolitično dimenzijo in slika mi je jasna.

Ali imate ekipo, s katero ste zadovoljni in menite, da boste dobro sodelovali? Poznamo zgodbo s fotografijo vaše korespondence o kadrih?

Zgodba s fotografijo kaže, da je bilo to le eno od pisem, sugestij, kakor sem trdil. Če pa pogledate, kaj sem v resnici storil, je ravno obratno. Znotraj hiše sem poiskal strokovnjake. Z izjemo enega sodelavca, ki skrbi za povezavo s stranko, nisem od zunaj pripeljal nikogar.

Tudi načelnika Generalštaba SV nisem zamenjal in ga tudi ne nameravam. Zdi se mi, da je primeren in dela dobro. Ravno zdaj je sredi reorganizacije SV in bilo bi nespametno, da minister politično poseže v neko strokovno odločitev, ki teče.

Transformacija SV bi morala sedaj biti že na koncu?

Res je. Enote naj bi bile po novem postrojene že 15. maja na dan SV. Strokovne odločitve sem prepustil generalštabu. Sicer sem z vsem seznanjen, gre se v smeri, ki sem jo napovedoval na predstavitvi v DZ, torej da bomo imeli majhno, dobro oboroženo in prilagodljivo vojsko. Vojsko, ki jo bomo lahko s pridom uporabljali predvsem na mednarodnih misijah.

Koliko vojakov pa predvideva taka vojska, se bo sestava kaj spreminjala?

Zgornja meja, ki jo je določil DZ, je 7600 vojakov. V programu imamo predvideno postopno zmanjševanje in do konca leta bi imeli 7109 pripadnikov SV. Govorim seveda o vojski, potem je še upravni del, ki ga tudi počasi zmanjšujemo. Na mehek način.

Med predstavitvijo v DZ ste povedali tudi, da želite reorganizirati službe znotraj ministrstva in vojske. Se že kaj dogaja v tej smeri?

Se. S pregledom vseh služb smo ugotovili, da je nekaj podvajanj. Kot primer, pa teh manjših primerov je še nekaj, imamo kadrovsko službo tako v upravnem delu kot v SV. Ker smo v preteklosti uspeli združiti računovodstvo, ne vidim nobenega razloga, zakaj tega ne bi mogli tudi na tem področju.

Ne gre pa za to, da bi dobili višek ljudi in jih odpustili, ampak predvsem za boljše funkcioniranje samega sistema.

Na predstavitvi ste omenili tudi večjo prisotnost vojakov na terenu ob naravnih nesrečah. Koliko je smiselno povečevati prisotnost vojakov, verjetno ne moremo pričakovati, da bo vojak gasil požar?

Kar sem takrat povedal, in SV se s tem popolnoma strinja, je, da je vojska vedno pripravljena, predvsem pa ji je v interesu pomagati ob naravnih nesrečah. V preteklosti so bili aktivirani zelo pozno, zato si želijo biti angažirani prej.

Ni pa vse na pripravljenosti, temveč tudi na opremi. Mi že zdaj opravljamo reševalne akcije z našimi helikopterji. Torej, če banaliziram stvari, vojaki ne bodo samo polnili vreče s peskom, ampak bo vojska za civilno zaščito na primer hitro postavila šotore za prvo pomoč ali s helikopterji pripeljala ponesrečence, reševalce in opremo. SV si to želi, da bi bila še bliže ljudem, da bi ti vedeli, da lahko računajo na njeno pomoč ter da vojaki niso le zaprti v kasarnah, trenirajo in odhajajo na misije.

Kaj pa samo stanje v SV? Ob predstavitvi poročila o lanski pripravljenosti ste opozorili, da gre za osebne dohodke 76 odstotkov sredstev, za vzdrževanje 21, za investicije pa trije odstotki. V danih razmerah ni pričakovati, da bi se odstotek za investicije povečal, a kot pravite, sedanje stanje dolgoročno ni vzdržno.

Če bi se ta trend nadaljeval, bi to bilo problematično, saj moramo imeti razpoložljiva sredstva za investicije, sploh če hočemo sodelovati v tujini, predvsem pa zagotavljati varnost vojakov. Bilo bi nerealno, če bi rekel, da bomo sedaj povečali sredstva za obrambni resor. Si bom pa prizadeval, da ne bo prišlo do zmanjšanja. Tudi ko smo bili v opoziciji, nismo vlagali dopolnil, ki bi obrambni proračun še zmanjševala, kajti najlažje je vložiti dopolnilo, da se vzame vojski in da, denimo, za vrtce.

Ampak prav to ste lani zagovarjali. Na enem od odborov DZ ste predlagali odhod iz Afganistana, saj da bi 7,5 milijona evrov, kolikor nas letno stane sodelovanje v misiji ISAF, lahko porabili za druge stvari?

To je res. Nasprotoval sem podaljševanju sodelovanja med letoma 2012 in 2014, nikoli pa nismo vlagali dopolnil na proračun.



Ste pa bili član Zaresa, kjer so prav tako večkrat zagovarjali višanje sredstev za socialo na račun obrambe?

Filozofija Zaresa se je realizirala v zadnjih petih letih. V tem času se je ministrstvu za obrambo sredstva znižalo za 300 milijonov evrov, torej so se sredstva znižala za skoraj en proračun.

Zdaj smo z zniževanjem prišli do meje, ko lahko še zagotavljamo varnost vojakov in jih opremimo tako, da lahko kot majhna vojska sodelujejo v vseh mednarodnih operacijah in misijah na osnovi sprejetih zavez.

Vendar zniževanje sredstev po drugi strani prinaša staranje opreme, sredstev za nove dobave pa ni?

Zato si želimo, da bi čim prej splavali iz krize. Takrat bomo predlagali povečanje sredstev. Vendar ni le problem Slovenije, da ne zagotavlja dveh odstotkov bruto domačega proizvoda za svojo obrambno sposobnost, ampak tudi ostalih članic, vključno z največjo, ZDA, ki tudi zmanjšuje sredstva za svojo vojsko.

V kakšnih okvirih torej lahko sploh razmišljamo o modernizaciji SV do leta 2025?

Menim, da so bile v preteklosti glede SV in njene opreme sprejete nekatere napačne politične odločitve. Lahko ste brali, da je SV prenovila in nadgradila tanke T-55, ki so se samo enkrat postavili v pregled, sicer so bili v garažah in jih danes opuščamo.

SV gre v smeri iskanja niš. Mi smo članica Nata, nam ni treba kupovati nadzvočnih letal in zagotavljati varnosti zračnega prostora, ker nam to zagotavljajo naši zavezniki Italijani. V prihodnje bodo pri tem sodelovali tudi Madžari. Po tem, kar mi pravijo v vojski, nam tudi ni treba kupovati nekih težkih tankov. Če pa imamo dobro opremljeno pehoto in dobra oklepna vozila, ki jih ne raznese na prvi mini, na katero zapeljejo, in se specializiramo, ne potrebujemo velikih investicij.

Ravno pred nekaj dnevi ste omenili scenarij, po katerem bi 30 patrij, ki jih imamo, morali vrniti. Koliko je to realen scenarij?

Je realen, to pa zato, ker pogodba iz leta 2006 in pogodba o sporazumni prekinitvi te pogodbe iz leta 2012 vsebujeta protikorupcijski klavzuli. Po teh je že ob utemeljenem sumu, da je prišlo do nečednosti pri poslu, ta posel ničen. In če se izkaže, da je temu tako, odločitev sodišča na Dunaju pa to lahko prejudicira, je to možno. Kljub vsemu lahko počakamo pravnomočnost dunajske sodbe in kaj se bo zgodilo na našem sodišču.

Mediaspeed

Kar lahko traja še nekaj let?

Samo govorim, da je po pogodbi možno, da se 30 patrij vrne in zahtevamo vračilo 75 milijonov evrov, kolikor je država zanje plačala.

Ste že pridobili kakšno pravno mnenje?

Ministra za pravosodje Senka Pličaniča sem prosil, naj nam pomagajo, glede na to, da gre za mednarodni sporazum. Še vedno pa smo odvisni od postopkov na sodiščih. Mi bomo v ozadju delali, da se pripravimo na morebitne odločitve, ki bi jih morali sprejeti. Da ne bomo potem iskali pravnega mnenja.

Približuje se konec operacije ISAF v Afganistanu. Tja se jeseni odpravlja kontingent z 39 člani. Imate že načrte, kako se bodo kontingenti zmanjševali do konca operacije?

V Afganistanu ostajamo do konca leta 2014, kontingenti se bodo do takrat še zmanjševali. Zdaj ne bom govoril do katere številke, se bo pa skoraj razpolovila. Želim si, da bi misijo leta 2014 čim prej končali, da ne bomo čakali čisto do zadnjega. A tukaj smo odvisni od logistične podpore Italijanov, saj nimamo dovolj lastnih transportnih zmogljivosti.

Potem se odpre vprašanje, kaj po letu 2014. To odločitev moramo sprejeti do junija, julija letos. Zato bom takoj po praznikih začel s širšo razpravo. Če se bomo odločili, da v Afganistanu sodelujemo tudi po letu 2014, je vprašanje, na kakšen način. Stališče je, da to definitivno ne bo v bojnih operacijah. Jaz bi si bolj želel civilnega sodelovanja.

Sodelovanje v operacijah Nata ni samo vojaško sodelovanje. Če imamo denimo zelo dobro vojaško bolnišnico, nimamo pa osebja, se dogovorimo z Nemci, ki imajo zdravnike, da skupaj naredimo to zgodbo. Taka enota odtehta zelo veliko število žive sile. V tem kontekstu bi lahko pomagali in Nato to spoštuje.

Kot veste, je falcon zdaj registrirano vojaško plovilo. Če ga znotraj Nata ponudimo kot prevozno sredstvo, je lahko tudi to en del prispevka.

Koliko pa je Mali, kjer Slovenija prav tako sodeluje, zanimiv za Slovenijo? Ali ne gre tukaj glede na dane finančne razmere bolj za sodelovanje v smislu prestiža?

Ni. To je sodelovanje v okviru EU. Strateško je Afrika pomembna za Slovenijo, tudi z gospodarskega vidika. Kljub revščini in nemirom je to eden najbolj rastočih trgov, tam se veliko investira, zato menim, da bi bilo primerno, da si tudi naše gospodarstvo zagotovi neko mesto.

Interes v Maliju vidim torej v gospodarskem razvoju in sodelovanju, v sami vojaški operaciji pa ne. Vojaška komponenta se mi zdi manj primerna, kot pa spodbujanje nekih demokratičnih procesov.

Poveljnik operacije je sicer vse države članice zaradi slabe oborožitve malijskih enot pozval k donacijam. Ministrstvo in SV sta pripravila predlog donacije v orožju, ki pa ga nisem odobril. Iz več razlogov. Med drugim imamo težave pri oboroževanju vojaške strateške rezerve, zato bi bilo slabo, da bi 35.000 kosov orožja poslali kot donacijo, ob tem pa priznali, da nimamo orožja za lastne sile v primeru večje ogroženosti.

Napoveduje se znižanje plačne mase v javnem sektorju. Vemo, da vojaki nimajo ravno najvišjih plač, se kaj pogovarjate s sindikati o tem?

Pristop glede plačne politike in varčevanja pri masi plač je generalen in poteka na vladni ravni. S sindikati sem opravil zelo korekten razgovor, obljubil sem jim, da bodo do 1. maja dobili v podpis pogodbo o sodelovanju, ta je bila doslej podpisana samo z enim sindikatom pa še ta si želi novo. Do torka bodo to dobili, nato pa se bodo lahko pogajali o segmentih, ki zadevajo samo nas. Na tem mikro področju imamo nekaj manevrskega prostora, kjer se bomo lahko sami dogovarjali okrog ur in podobno.

Kakšen občutek pa imate po prvem srečanju s sindikati, kako menite, da bo potekal dialog?

Prvi krog srečanja je bil korekten. V hiši imam raje dialog kot prepir, zato bom poskušal narediti vse, da najdemo neko kompromisno rešitev. Že to, da jim bom v podpis ponudil nekaj, česar niso dobili v zadnjih 15 letih, kaže, da to resno jemljem.

Kdaj lahko pričakujemo pripravo bele knjige, ki bo osnova za pripravo predloga novele zakona o obrambi?

Zakon o obrambi se v DZ sprejema z dvotretjinsko večino. Za to potrebuješ kompromis, ki bo zadovoljil vse. Kot datum za sprejem zakona smo postavili december, ki se lahko podaljša do nekje februarja prihodnje leto. V tem času bi želeli pripraviti knjigo. Istočasno si želim oblikovati "think tank" (miselni tank), ki ga bodo sestavljali nekdanji ministri za obrambo, ljudje iz znanstvene ter operativne sfere, da bi prišli do rezultata. Skupaj s parlamentom, seveda. Še nikogar namreč ni bilo, ki bi menil, da zakon ni potreben sprememb.

Mediaspeed

Mediaspeed