Pasolini (1922-1975) se je rodil v Bologni, kjer je študiral umetnostno zgodovino in filologijo. Umetnik je na začetku 30. let z družino živel v Idriji, kjer je obiskoval četrti razred osnovne šole. Ob 90-letnici njegovega rojstva leta 2012 so mu tam postavili spominsko obeležje.
Od leta 1947 je bil Pasolini član komunistične partije Italije. Sprva je pisal pesmi v furlanskem narečju, pozneje pa neorealistične socialno angažirane romane, v katerih je neposredno opisoval stiske mestnega proletariata, prostitutk in drugih ljudi z roba italijanske družbe.
Po letu 1960 se je posvetil filmu in ustvaril kontroverzna dela, razpeta med krščanstvom, antično mitologijo in marksizmom. Javno je priznal svojo homoseksualnost.
Glavna dela italijanskega umetnika so romani Ragazzi di vita (Otroci življenja), Nasilno življenje in Amado mio, pesniška zbirka Le religione del mio tempo (Religija mojega časa), zbirka esejev Passione e ideologia (Strast in ideologija) ter filmi Evangelij po Mateju, Ptički in ptičice, Kralj Ojdip, Medeja, Izrek, Svinjak, Dekameron in Salo ali 120 dni Sodome.
V svojem bogatem literarnem in filmskem opusu je Pasolini vselej provokativno in kritično obravnaval socialna, ideološka, religiozna in moralna vprašanja človekovega bivanja v svetu, ki ne pozna trdnih meril in zakonitosti.
Iznakaženo truplo 53-letnega Pasolinija so našli na nogometnem igrišču v Ostii blizu Rima. Prostitut Pelosi je bil obtožen umora in ga kasneje tudi priznal ter bil obsojen na devetletno zaporno kazen.
Pasolini naj bi fanta tik pred tem pobral na rimskem kolodvoru Termini, toda Pasolinijevi privrženci, prijatelji in znana novinarka Oriana Fallaci so bili od nekdaj prepričani, da je šlo za politično motiviran umor desnih skrajnežev. Pelosi je v omenjenem intervjuju dejal, da so bili njegovi sorodniki od Pasolinijevega umora pogosto ustrahovani, zato si ni upal povedati resnične zgodbe.
Po njegovem zadnjem filmu Salo ali 120 dni Sodome (1975) so umetniku skrajne desničarske organizacije pogosto grozile s smrtjo. Film o zadnjih dnevih Mussolinijeve diktature, ki je kritika vsakršnega enoumja, je umeščen v intimno okolje zastražene vile, kjer se štirje dekadentni fašisti perverzno izživljajo nad ugrabljenimi mladeniči in mladenkami.
V svojem bogatem literarnem in filmskem opusu je Pasolini vselej provokativno in kritično obravnaval socialna, ideološka, religiozna in moralna vprašanja človekovega bivanja v svetu, ki ne pozna trdnih meril in zakonitosti. Čeprav je bil nenehno na razpotju med pripadnostjo marksistični ideologiji in predanostjo globokemu krščanskemu čustvovanju je večkrat izpričal svojo globoko pripadnost življenju.
