Vzhodna Evropa še slabše

Slovenija krepko padla na stebru poslovne učinkovitosti

G.G./STA
18. 6. 2024, 09.23
Posodobljeno: 18. 6. 2024, 09.29
Deli članek:

Slovenija se je letos na lestvici konkurenčnosti švicarskega inštituta IMD med 67 državami uvrstila na 46. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Svojo uvrstitev je sicer poslabšala večina evropskih držav. Najbolj konkurenčne države so Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong, so raziskavo povzeli v Spiritu Slovenija.

Profimedia
/

Konkurenčne prednosti Slovenije oziroma področja, kjer se uvrščamo najvišje na lestvici držav, ostajajo podobna kot v preteklih letih: mednarodna trgovina (8. mesto), raven cen (18. mesto), družbeni okvir, ki zagotavlja visoko stopnjo enakosti v družbi in varnosti (20. mesto) ter izobraževanje (24. mesto). "Kar zadeva gospodarsko uspešnost, je v obdobju po pandemiji slovensko gospodarstvo hitro okrevalo, v zadnjih dveh letih pa smo izgubili pridobljeno prednost zaradi upočasnitve gospodarske rasti, negativnega vpliva energetske krize in visoke inflacije ter pomanjkanja delovne sile. Kakovostna in učinkovita infrastruktura, ki je bila v preteklosti paradni konj med štirimi dejavniki konkurenčnosti, v zadnjem obdobju slabi," so zapisali v Spiritu. Kot so dodali, sta v celotnem obdobju najslabše ocenjena vidika konkurenčnosti vladna in poslovna učinkovitost, ki da sta tudi izrazito povezana. Letos je Slovenija zabeležila močan padec na stebru poslovne učinkovitosti, kjer je izgubila deset mest in padla na 57. mesto, kar je primerljivo z uvrstitvijo, ki jo je imela po veliki finančno-gospodarski krizi iz leta 2008.

Slovenijo za izboljšanje konkurenčnosti čakajo številni izzivi, med drugim povečanje učinkovitosti in kakovosti javnih storitev (digitalna preobrazba), izboljšanje dostopa do usposobljene delovne sile, povečanje produktivnosti in dodane vrednosti na zaposlenega, davčna razbremenitev plač visoko usposobljenih zaposlenih, pospešitev zelenega in digitalnega prehoda v podjetjih, povečanje letalske povezljivosti, učinkovitosti energetske infrastrukture in infrastrukture za distribucijo blaga in prevoz potnikov ter še nekateri drugi, so našteli v Spiritu.

Najbolj konkurenčne države so manjše države Singapur, Švica in Danska, sledita Irska in Hongkong, kar gre pripisati temu, da uspešno predvidevajo in se prilagajajo spremenjenemu globalnemu okolju, ustvarjajo dodano vrednost in blagostanje ter so trajnostno naravnane.

Države Vzhodne Evrope, kamor sodi tudi Slovenija, pa so v zadnjem letu v povprečju izgubile tri mesta in imele povprečni rang 45, kar je najslabša uvrstitev te skupine držav v zadnjih petih letih. Države, ki so v zadnjem letu doživele največji padec, so Češka (11 mest), Peru (osem), Madžarska (osem), Malezija (sedem), Estonija (sedem), Slovaška (šest), Turčija (šest) in Belgija (pet).

Na konkurenčnost regij, držav in podjetij je sicer vplival preplet geopolitičnih tveganj, izgube tradicionalnih trgov, inflacije in izzivov preskrbovalnih verig s surovinami in energenti. V prihodnosti bodo državam največje izzive prinesli prehod na nizek ogljični odtis in krožno gospodarstvo, digitalna preobrazba ter integracija trgov v razvoju, ki zapirajo vrzel z vidika inovativnosti, digitalizacije in diverzifikacije, v svetovno gospodarstvo. Indeks globalne konkurenčnosti IMD analizira in rangira zmožnost držav, da ustvarjajo in obdržijo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Cilj je razumeti, kako posamezne države zagotavljajo vire in kompetence, ki podpirajo konkurenčnost podjetij, z namenom ustvarjanja nove vrednosti in izboljšanja življenjskega standarda ljudi.

Raziskava temelji na statističnih podatkih, ki predstavljajo dve tretjini skupne ocene konkurenčnosti in se nanašajo predvsem na lansko leto, tretjino skupne ocene pa predstavljajo tako imenovani mehki kazalci, podatki, zbrani z anketo med menedžerji iz mikro, malih, srednjih in velikih podjetij. V letošnji letopis je bilo vključenih 256 kazalnikov, sodelovalo je 67 držav (na novo so vključene Gana, Nigerija in Portoriko), pri anketnih kazalnikih pa je odgovarjalo tudi dobrih sto slovenskih menedžerjev malih, srednjih in velikih podjetij.