Kot košarica naložb

Vzajemni sklad kot najboljša izbira investiranja ali varčevanja

Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka
6. 4. 2024, 07.40
Deli članek:

Vseskozi govorim o možnostih in o pravilih investiranja ali varčevanja v vzajemnih skladih in danes se bom dotaknila razlage, kaj sploh vzajemni sklad je.

Profimedia
Fotografija je simbolična

V grobem bi lahko rekla, da je sklad kot košarica naložb, kjer ima lahko en sam sklad tudi do sto ali več različnih naložb v obliki delnic, obveznic ali drugih finančnih instrumentov, in vlagatelju omogoča, da vlaga svoja sredstva v izbrane vrednostne papirje že z enim samim nakupom točk sklada. Zaradi tega in hkrati tudi zaradi drugih razlogov, ki jih bom pojasnila, je lahko vzajemni sklad odličen način za začetek investiranja ali varčevanja. Prav tako so v razvitem svetu vzajemni skladi najpogostejša izbira za plemenitenje sredstev.

Razumevanje osnov takšnega načina varčevanja je lahko prehod iz varčevanja samo v bančnih depozitih, kjer trenutne obrestne mere ne dosegajo višine inflacije in tako zmanjšujejo kupno moč prihrankov, k dejanskemu investiranju in varčevanju v skladih, če tudi ne veste veliko o vlaganju in je to odvisno od dogajanja kapitalskega trga. Vsaj delno razumevanje, kaj vzajemni sklad je in v kakšnih naložbenih oblikah se trži, pa vam olajša oziroma prepreči, da denar vložite v napačen vzajemni sklad. Ob izbiri vam lahko v veliki meri pomaga tudi finančni svetovalec, ki skupaj z vami sestavi za vas najbolj primeren portfelj.

Osebni arhiv
Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments

Kaj pa pomeni beseda portfelj?

Portfelj si lahko predstavljamo kot »košarico« v kateri zbiramo različne predmete, v našem primeru vzajemne sklade. Z vidika investiranja pa pomeni portfelj »košarico« investicij posameznega vlagatelja. Naložbe v portfelju tako ustvarjajo različno izbrani vzajemni skladi, ki ustvarjajo različne donose in ob tem izkazujejo različne stopnje tveganja ter so v večji ali manjši meri povezane z dogajanji v gospodarstvu in na kapitalskih trgih. Ob tem si naj vlagatelj sestavi takšen portfelj vzajemnih skladov, ki je v skladu z njegovim odnosom do tveganja. Tisti vlagatelj, ki prenese višje tveganje zaradi pričakovanega višjega zaslužka in mu ob tem morebitna izguba ne predstavlja težavo, bo njegov portfelj vseboval več tveganih naložb oziroma skladov in obratno. Vlagatelj z netoleranco do tveganja, bo oblikoval portfelj z manj tveganimi vzajemnimi skladi.

Vzajemni sklad je torej premoženje v obliki naložb v vrednostne papirje in druge finančne instrumente. Njegovi lastniki so vlagatelji. Vsakemu od njih pripada sorazmeren del vrednosti premoženja sklada, odvisno od tega, koliko in kdaj je vplačal vanj. Prednosti takšnega kolektivnega nalaganja so v tem, da omogočajo nakup finančnih instrumentov, do katerih posameznik sam ne bi mogel priti. Premoženje sklada upravljajo strokovnjaki (upravitelji premoženja), ki lahko dosežejo višje donose kot vlagatelj sam, ter da se stroški trgovanja s finančnimi instrumenti porazdelijo in s tem za posameznega vlagatelja znižajo. Morda največja prednost pred individualnim nalaganjem na kapitalske trge pa je v znižanju tveganja, ki ga omogoča velika razpršenost naložb vzajemnega sklada. Kot sem že v začetku omenila, ima sklad lahko tudi do sto ali več različnih naložb, kar vlagatelju znižuje tveganje, saj ne »stavi« samo na enega konja.

Kako pa sklad deluje?

Z vsemi vloženimi sredstvi sklada se na kapitalskih trgih kupujejo različni vrednostni papirji. Tako se premoženje sklada razporedi med različne vrednostne papirje v takih razmerjih, kot je določeno v naložbeni politiki sklada. Vsak sklad je namreč kot nekakšna »košara«, ki vsebuje več različnih vrednostnih papirjev: od domačih in tujih delnic, obveznic, zakladnih menic do drugih finančnih instrumentov. Investiranje v skladih je lažje in ugodnejše, kot če bi vlagatelj sam investiral v posamezne vrednostne papirje na borzi. Poleg tega mu omogoča, da vstopi na svetovne borzne trge že z nizkimi zneski – mesečno tudi do 30 EUR. Za to ne potrebuje časa in znanja, da bi vsakodnevno spremljal gibanja posameznih delnic na borzi, saj v njegovem imenu premoženje sklada upravljajo strokovno usposobljeni upravitelji.

Kaj je cilj posameznega sklada?

Vlagatelj lahko izbira med različnimi vzajemnimi skladi, ki se med seboj razlikujejo glede na naložbeno politiko, ki upravitelju določa katere vrednostne papirje lahko vključi v portfelj sklada in v kakšnem deležu. In medtem ko vlagatelj varčuje za svoje cilje kot so pokojnina, šolanje otrok, nakup stanovanja ali avta, hkrati postane del svetovnih zgodb. Med skladi lahko tudi davčno ugodno in brez stroškov prehaja ter prilagaja svojo strategijo glede na svoje vrednote in potrebe.