Gospodarstvo

O inflaciji in kako se jo ubranimo

Sonja Lovše Bambič / finančna svetovalka, Generali Investments d.o.o.
4. 7. 2021, 15.16
Deli članek:

Letos v pogovorih o dogajanju na finančnih trgih, nedvomno dominira tema inflacija.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Generali Investments d.o.o.
Sonja Lovše Bambič, finančna svetovalka, Generali Investments d.o.o.

Kaj je inflacija? Inflacija je termin z negativno konotacijo, kajti bila je eden od glavnih razlogov za začetek druge svetovne vojne. Inflacija v gospodarstvu pomeni rast cen izdelkov in storitev v določenem časovnem obdobju. Rast cen pomeni, da je z določeno enoto valute mogoče kupiti manj dobrin oziroma da se kupna moč denarja manjša. Visoka inflacija je praviloma posledica prevelike količine denarja v obtoku. Država se proti inflaciji bori običajno tako, da centralna banka z dvigom obrestnih mer podraži izposojanje in tako zmanjša količino denarja v obtoku. Centralna banka del denarja lahko vzame iz obtoka tudi z zahtevo po večjih obveznih rezervah bank.

Vlagatelje zato upravičeno zanima, katere naložbe najbolje ščitijo pred inflacijo. Slovenci smo varčen narod. To je ljudska modrost, ki jo potrjujejo tudi evropske statistike, saj po varčnosti sodimo v sam evropski vrh. Kljub pregovorni varčnosti pa je prihranke Slovencev v preteklosti že nekajkrat pošteno oklestila inflacija (izrazito denimo v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja), ki zlasti pri naložbah s fiksnim donosom predstavlja precejšnje tveganje. Primer takšnega nedonosnega varčevanja je, ko se nam privarčevana sredstva sicer povečujejo, vendar s tem denarjem lahko kupimo manj, kot bi lahko na začetku varčevanja.

Kako se lahko ubranimo pred inflacijo?

Z dolgoročnejšega in strateškega vidika vlagateljem zato priporočamo, da prihranke razporedijo v naložbe, ki ohranjajo njihovo kupno moč v obdobju inflacije. Z razpršitvijo izbranih naložb, med katerimi so lahko tudi vzajemni skladi. V 200-letni zgodovini ameriškega kapitalskega trga še ni bilo 20-letnega obdobja, v katerem bi delnice dosegle povprečno negativno letno realno donosnost. V tem pogledu nas zgodovina uči, da so delnice in delniški vzajemni skladi lahko primerna izbira za dolgoročne vlagatelje, ki si želijo zaščite kupne moči. Sicer drži, da so bile realne letne donosnosti v obdobjih povišane inflacije relativno skromne, vendar so obveznice in denarna sredstva takrat močno izgubili vrednost. Ena od možnosti so delnice surovinskih, energetskih in finančnih družb.

Vzajemni skladi so zaradi svoje enostavnosti, nizkih stroškov, razpršenosti in strokovnega upravljanja odlična rešitev za vlaganje. Če dobro razumete osnove, kako skladi delujejo, lahko maksimalno izkoristite njihove prednosti in se izognete začetniškim napakam.

Zato kar pogumno.

Avtorica članka: Sonja Lovše Bambič / finančna svetovalka, Generali Investments