Nacionalna preventiva akcija

Smrt v Pomurju kot črni opomnik o ranljivosti kolesarjev

Antun Katalenić
25. 5. 2021, 18.10
Deli članek:

Kolesarji in kolesarke spadajo med najranljivejše skupine v prometu. A prepogosto nesreče povzročijo kar sami, z neodgovornim vedenjem.

Jure Zauneker
Voznik avtobusa je odvzel prednost kolesarki, ki je vozila po levi kolesarski stezi ter jo pri tem zadel.

Varno s kolesom – tako so na Agenciji za varnost prometa (AVP) poimenovali vsakoletno akcijo, ki jo izvajajo v sodelovanju s policijo. Poostren nadzor nad kršitvami kolesarjev in drugih udeležencev do kolesarjev že poteka od 17. maja in bo trajal do 30. maja. Da nesreča nikoli ne počiva, pa potrjuje tragična novica iz Murske Sobote, da je v tamkajšnji bolnišnici preminila kolesarka, udeležena v prometni nesreči v torek, 18. maja.

Avtobus zadel kolesarko

Kot poroča Vestnik, je nesrečo na prehodu za pešce in kolesarje v dvojnem krožišču na Cankarjevi ulici v Murski Soboti povzročil voznik avtobusa, in sicer je odvzel prednost kolesarki, ki je vozila po levi kolesarski stezi, ter jo pri tem zadel. Na avtobusu ni bilo potnikov. »Po vseh zbranih obvestilih bo zoper voznika avtobusa podana kazenska ovadba na pristojno tožilstvo,« so o podrobnostih nesreče takrat poročali iz Policijske uprave Murska Sobota.

Jure Zauneker
Prizorišče prometne nesreče 18. maja v Murski Soboti

Telefon, slušalke, alkohol

AVP navaja, da so bili v prvih štirih mesecih letošnjega leta kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, pri čemer so jih 145 povzročili sami, najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti. Narašča število kršitev pravil o uporabi mobilnega telefona, letos jih je že za 17 odstotkov. Skrb vzbuja visoka povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, pri kolesarjih letos znaša kar 1,61 promila; 82 odstotkov prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni, se je končalo s telesno poškodbo. Devetinosemdeset odstotkov vseh prometnih nesreč z udeležbo kolesarja je letos zabeleženih v naselju, petletno povprečje pa znaša 85 odstotkov. Letos smrtnih žrtev med kolesarji do nedelje nismo beležili, delež umrlih kolesarjev v obdobju zadnjih pet let je deset odstotkov od vseh preminulih v prometnih nesrečah. V zadnjem petletnem obdobju je bil soudeleženec v prometni nesreči s smrtjo kolesarja najpogosteje voznik osebnega avtomobila, in to v kar 55 odstotkih.

Dejstvo je, da priljubljenost kolesarstva v Sloveniji narašča, kolesarji pa spadajo med najbolj ranljive skupine v prometu, saj v nasprotju z drugimi udeleženci v prometu pogosto nimajo tako rekoč nobene zaščite. Z AVP pozivajo k nošenju čelade: »Letos 22 od 44 hudo poškodovanih kolesarjev in 100 od 165 lažje poškodovanih kolesarjev v prometni nesreči ni uporabljalo zaščitne čelade. V obdobju 2016–2020 je delež neuporabe čelade med umrlimi kolesarji znašal kar 59 odstotkov, med hudo poškodovanimi 54 odstotkov in med lažje poškodovanimi 50 odstotkov… Letos je bilo med huje poškodovanimi največ starih 65 let in več (13 kolesarjev), sledita starostni skupini 45–54 in 55–64 let (v vsaki po devet kolesarjev). Med hudo poškodovanimi so bili letos tudi trije kolesarji v starosti do 17. leta, le eden je bil povzročitelj, vsi pa so nosili zakonsko predpisano zaščitno čelado. Lažje se je poškodovalo 21 mladoletnih kolesarjev, v kar 15 primerih so bili tudi povzročitelji; zaščitno čelado so nosili v le 14 od 21 primerov.«

Ključna je strpnost

Pri letošnjem nadzoru prometa policija posebno pozornost posveča uporabi mobilnega telefona in slušalk, »kar med kolesarjenjem ni dovoljeno in pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Delež kršitev cestnoprometnih predpisov s področja uporabe telefona pri kolesarjih narašča in je lani in letos znašal že skoraj petino od vseh kršitev, pred štirimi leti pa dobrih sedem odstotkov.«