Thacija in še devet drugih, med njim je Kadri Veseli, tožilstvo bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v konfliktu na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja. 

Po navedbah tožilstva so odgovorni za skoraj sto umorov, pa tudi za številna mučenja, pregone in prisilna izginotja. Med njihovimi več sto žrtvami, katerih identiteta je znana, so bili kosovski Albanci, Srbi, Romi in pripadniki drugih etnij, pa tudi politični nasprotniki. Kot so še pojasnili, je obtožnica v desetih točkah "rezultat dolgotrajne preiskave", in verjamejo, "da lahko vse obtožbe dokažejo brez utemeljenega dvoma". 

Na sodišču so tožilci obtožnico sicer vložili že 24. aprila in zdaj še čakajo, da jo sodniki pregledajo oziroma da postane pravnomočna. Za to imajo šest mesecev časa. Potem ko aprila s tem niso seznanili javnosti, so se zdaj odločili objaviti podrobnosti, ker naj bi Thaci in Veseli večkrat skušala "ovirati in spodkopavati" delo sodišča.

Kot je tožilstvo še zapisalo v današnjem sporočilu za javnost, je dvojica skušala preprečiti delo sodišča, "da ju ne bi privedli pred roko pravice". "S takšnimi dejanji sta Thaci in Veseli pokazala, da so jima osebni interesi pomembnejši od žrtev njunih zločinov, načela pravne države in celotnega naroda Kosova." 

Zgodovina

Thaci in Veseli - v preteklosti je med drugim vodil kosovsko obveščevalno službo in bil predsednik parlamenta, leta 2016 je tudi nasledil Thacija na čelu stranke PDK - sta bila vojaška poveljnika Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki se je v času konflikta v letih 1998-1999 borila za samostojnost Kosova in proti tedanjemu režimu srbskega predsednika Slobodana Miloševića

52-letni Thaci je na položaju predsednika Kosova dobra štiri leta, pred tem pa je bil med drugim prvi premier Kosova po njegovi osamosvojitvi leta 2008 in zunanji minister. Že dolgo se vrstijo ugibanja in očitki tako o njegovi vlogi v OVK in zločinih, ki jih je ta zagrešila med konfliktom na Kosovu, kot tudi o njegovi vpletenosti v organizirani kriminal.

Del kosovskega pravosodnega sistema

Thaci je po današnji objavi obtožnice odpovedal udeležbo na za soboto predvidenem srečanju s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v Washingtonu. Pogovori v Beli hiši bodo kljub temu potekali.

Posebno sodišče s sedežem v Haagu so ustanovili leta 2015 za vojne zločine OVK med in po kosovskem konfliktu v letih 1998-2000. Obravnava zločine, ki jih ni preiskovalo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, ki je sicer delo končalo decembra 2017. 

Delovanje sodišča financira EU, je pa del kosovskega pravosodnega sistema. Ustanovili so ga po objavi poročila posebnega poročevalca Sveta Evrope Dicka Martyja leta 2011, v katerem OVK očitajo hude vojne zločine, od ugrabitev in množičnih usmrtitev do trgovine z njihovimi organi. Kosovske oblasti so sodišču razumljivo dolgo nasprotovale, saj so bili številni danes vodilni kosovski politiki vidni člani OVK in ker ne obravnava zločinov, ki so jih na Kosovu zagrešili Srbi. 

Sodišče je nato začelo delovati poleti 2018. Pred slabim letom je odmeval odstop takratnega kosovskega premiera Ramusha Haradinaja, prav tako enega nekdanjih poveljnikov OVK, potem ko ga je to sodišče kot osumljenca poklicalo na zaslišanje. 

Čeprav je opravilo že vrsto zaslišanj, pa tožilstvo v Haagu doslej še ni vložilo nobene obtožnice oziroma je tokratna prva.