Zločin je Zagorje ob Savi pretresel 7. marca, ko je 50-letni Janez Šesek nekaj pred 21. uro v blokovskem naselju Polje napadel 53-letno Marijo Hace, med krajani znano kot Marička.

»Vse najboljše za dan žena, tukaj imaš nepozabno darilo! Jebi se, prasica!« je Šesek napisal v pismu, ki ga je po umoru nameraval predati njeni hčerki, svoji nekdanji zunajzakonski partnerici. Pestdesetletnik je žrtev pričakal pred stanovanjskim blokom, ko se je vračala iz službe, in ji z dvema nožema zadal kar 21 ran, smrt pa je nastopila zaradi preboda srca. Šesek je moril na grozovit način in iz brezobzirnega maščevanja, kar je tudi hladnokrvno priznal in sprejel ponudbo tožilstva: 26 let zapora. Taščo je krivil za vsa nesoglasja, ki sta jih imela z bivšo, predvsem pa naj bi bila kriva, da mu je nekdanja partnerica omejevala stike z otroki. Po zločinu je Šesek ves krvav zavil v bližnjo kavarno, kjer je natakarici dejal, naj pokliče policijo, predati pa ji je nameraval tudi pismo, v katerem je bivši zagrozil: »Če kdaj pridem ven, si na vrsti ti!«

marija žrtev
Facebook
Marija Hace je bila med krajani znana kot Marička.

Marička pred smrtjo hudo trpela

Ljubljanskemu okrožnemu sodniku Tomažu Bromšetu ni ostalo drugega, kot da sledi dogovoru, ki ga je obtoženi sklenil s tožilstvom. Šesku je tako prisodil 26 let zapora in mu podaljšal pripor. Kot olajševalno okoliščino mu je delno štel dosedanjo nekaznovanost in priznanje, kot oteževalno pa okoliščine umora, saj se je nanj dobro pripravil: pozanimal se je, ali je tašča v službi, jo pričakal z nožema, eden je imel rezilo dolgo celo 34 centimetrov, priznal pa je tudi, da je pred smrtjo hudo trpela in vpila. »Obtoženi ni izrazil prav nobenega obžalovanja, nasprotno, iz njegovih besed gre zaznati, da to, kar je storil, šteje za pravično povračilo tašči,« je v ustni obrazložitvi med drugim poudaril sodnik Bromše in izrazil upanje, da bo morda med dolgoletnim prestajanjem zaporne kazni spoznal, kakšna je vrednost človeškega življenja. Je pa sodnik Šeska oprostil plačila stroškov postopka in odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti. In sicer z obrazložitvijo, da nima likvidnih sredstev, ima pa neko nepremičnino in starejši avto, kar naj izkoristi za plačevanje preživnine otrokoma.