Sojenje za umor

Vročičen Bajde "odpustil" zagovornico in se vrnil v celico

S.R./STA
1. 3. 2018, 13.04
Posodobljeno: 1. 3. 2018, 13.08
Deli članek:

Velenjčan Romeo Bajde, ki je obtožen umora partnerke Lidije Škratek decembra 2015 v Velenju, je preklical pooblastilo svoji zagovornici Maksimiljani Kincl Mlakar, ki ga je zagovarjala v okviru brezplačne pravne pomoči.

STA
Bajde svoji zagovornici preklical pooblastilo (fotografija je arhivska.)

Bajde na vprašanje sodnika Zorana Lenovška, zakaj je zagovornici preklical pooblastilo, ni želel odgovoriti. Dejal je le, da ima vročino in da se bo vrnil v zaporno celico. Tekom dneva ga bo pregledal zaporniški zdravnik. Lenovšek pa je napovedal, da bo prek sistema brezplačne pravne pomoči poskušal ugotoviti, kaj je Bajde navedel kot razlog za preklic pooblastila.

Na petkovi obravnavi bo predvidoma sporočil, kdo bo prevzel zagovor Bajdeta po uradni dolžnosti. Novi zagovornik bo potreboval nekaj časa, da se seznani z Bajdetovim primerom. Lenovšek je sicer obravnavi na ponovljenem sojenju zoper Bajdeta razpisal še za 8. in 9. marec.

Zavlačevanje

Tožilka Simona Kuzman Razgoršek ves čas sojenja meni, da Bajde poskuša zavlačevati sojenje. Če sodišče Bajdetu kazni ne bi izreklo do 21. marca letos, mu bo moralo odpraviti pripor. Zakon o kazenskem postopku namreč določa, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti. Če v tem roku obtožencu ni izrečena obsodilna sodba, pripor odpravijo in obtoženca izpustijo. Obtožnica zoper Bajdeta je bila vložena 22. marca 2016.

Na prvem sojenju je bil Bajde 7. marca lani spoznan za krivega uboja partnerke in obsojen na 13 let zapora, čeprav ga je tožilstvo bremenilo umora in zanj zahtevalo 25 let zaporne kazni.

Višje sodišče v Celju je sodbo razveljavilo, med drugim zato, ker je sojenje v delih, ko so razpravljali o obdolženčevem duševnem zdravju, potekalo zaprto za javnost. Višje sodišče je v odločbi opozorilo, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema. Prav tako se ni strinjalo s sodnikovim videnjem ljubosumja kot motiva za storitev kaznivega dejanja.