Skrb vzbujajoče število grozljivih motorističnih nesreč
pk
29. 7. 2017, 07.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:
Ne mine teden, da ne bi poročali o vsaj eni hudi prometni nezgodi, v kateri jo je skupil motorist. Na vprašanje, kaj se dogaja na naših cestah, odgovarjamo z več sogovorniki.
Svet24
Prizorišče hude marčevske nesreče, v kateri sta trčila motor in reševalno vozilo.
Ena zadnjih nesreč, ki je močno pretresla, je bila motoristična nezgoda slovenskega mojstra borilnih veščin Jureta Smoleta, doma iz okolice Trebnjega. Komaj 21-letni fant je minulo soboto pri Žužemberku, kot vse kaže, izgubil nadzor nad motorjem, nakar je padel po vozišču in zdrsel na nasprotni vozni pas, pod avtomobil Belgijca. Njegove poškodbe so bile usodne.
Dober teden pred tem je v še eni hudi nesreči umrl 49-letni Novomeščan Božo Omerzu. Nihče ne razume, kaj se je sicer izkušenemu motoristu zgodilo, da je v ovinku zapeljal naravnost in na travniku pristal hudo poškodovan. Namenjen je bil k partnerici in komaj štiriletnemu sinčku Žigi.
Tragedija dveh mladih
Spomnimo na še dve nezgodi v zadnjem obdobju, v kateri sta bila vpletena motorista, v enem primeru tudi sopotnica, in ki sta hudo šokirali javnost. Prva je marčevska nesreča Mihe Tadiča in Barbare Perišič, ki sta skupaj sedela na motorju in trčila v reševalno vozilo na Zaloški cesti v Ljubljani. Umrla sta na kraju dogodka.
Pretresljiva je bila tudi nekoliko nenavadna nezgoda, ki se je maja zgodila pri Postojni. Ravno v času, ko je z motorjem po regionalni cesti med Postojno in Razdrtim vozil 55-letni Mihael Umek z Unca, so cesto prečkali pobegli konji. Nesrečni možakar je enega zadel in obležal mrtev.
Svet24
Božo Omerzu je zapeljal s ceste in obležal hudo poškodovan.
Prehitri in predrzni
Obrnemo se na policijo in jih zaprosimo za nekaj nasvetov in opažanj, ki jih zaznavajo v zvezi z nesrečami motoristov. Na Generalni policijski upravi Ljubljana nas najprej seznanijo s statistiko. »V letošnjem letu je na slovenskih cestah umrlo 16 motoristov, lani v enakem obdobju dva manj,« povedo. Opažajo, da se največ prometnih nesreč motoristov s smrtnim izidom zgodi zunaj naselja. Vprašamo jih tudi, kdo so najnevarnejši vozniki motorjev: »Zagotovo niso upoštevali CPP in niso vozili previdno ter prilagodili vožnje svojim sposobnostim in razmeram na cesti, saj so bili skoraj v večini primerov tudi povzročitelji nesreč.«
Med najpogostejšimi vzroki za usodne nezgode so sicer, kot pravijo na policiji, neprilagojena hitrost, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilna stran in smer vožnje ter varnostna razdalja. »Značilnost letošnjih prometnih nesreč je tudi ta, da so jih v večini povzročili starejši vozniki motornih koles. Nekaj med njimi tudi z zelo kratkim stažem voznika enoslednega vozila. Kar osem voznikov enoslednih vozil, ki so umrli v prometni nesreči, je bilo namreč starejših od 50 let, eden pa je bil star 49 let,« še razlaga policija.
Reakcijski čas
STA
Brane Küzmič pove, da se je motorju zdaj, ko je starejši, odpovedal, in to zaradi misli na svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu.
O varnosti motoristov se pogovorimo še z Branetom Küzmičem, nekdanjim uspešnim dirkačem in dolgoletnim priznanim trenerjem varne vožnje. Pravi, da bi rad voznike motorjev najprej pohvalil. »Lani in letos se jih je namreč precej odločilo za tečaj varne vožnje, kar zelo pozdravljam, tako da se zavest motoristov o varni vožnji lepo zvišuje,« izpostavi.
Pravi tudi, da moramo razumeti, da je motoristov iz leta v leto več in da je pravzaprav statistika, ko govorimo o smrtnih žrtvah med vozniki motorjev, še razmeroma mila, glede na to, da jih je v zadnjih dveh letih veliko več. Razloži nam tudi, zakaj je smrtnost med starejšimi motoristi večja kot med mlajšimi. »Gre za reflekse – reakcijski čas; pri mlajših je ta mnogo boljši kot pri starejših. Slednji bodo tako počasneje reagirali, četudi le za stotinko, a je to lahko odločujoče.«
STA
