Prve dame balkanskega podzemlja
Ševo je poročen s hčerko Ratka Đokića, legendo podgoriškega asfalta, sicer umorjenega v Stockholmu. Njegova soproga naj bi bila tesna prijateljica žene Darka Šarića, proti kateremu v zadevi Balkanski bojevnik poteka proces v več državah.
Milan Ševo je tip Robina Hooda, ki ga imajo nekje za zločinca, drugje pa velja za narodnega heroja. Če bi to želel in se ne bi po zanikanju vpletenosti v švedski rop s helikopterjem umaknil iz pozornosti širše javnosti ter domnevno nadaljeval z organiziranjem švedskega podzemlja.
Ševo je rojen v srbsko družino leta 1968 v Bosanskem Petrovcu. Ko je star dve leti, se družina prvič preseli na Švedsko, a se vrne po le treh letih. Oče je želel zgraditi hišo na deželi, pri tem pa ni mislil na priključke za vodo in elektriko, zato je podvig klavrno propadel. Svojo uteho najde na dnu steklenice in družino zapusti v revščini. Mati samohranilka se s tremi otroki leta 1979 vrne na Švedsko. Ves čas dela, zato ne opazi, da mladi Ševo domov prihaja v novih oblačilih. Ševa vzgaja ulica, brusi se v vsakodnevnih spopadih med otroki priseljencev in lokalnimi neonacističnimi skupinami.
»Jugomafija«
Kmalu ga kot izjemno talentiranega opazijo starejši Jugoslovani, ki tvorijo diasporo gastarbajterjev, in ga začnejo voditi na manjše posle, v knjigi Švedski boter popisuje nagrajeni švedski novinar Nuri Kino. To omrežje na začetku svoje kariere organizira kasneje razvpiti vojni zločinec Željko Ražnatovič - Arkan. Ukvarjajo se s preprodajo nelegalnih drog in cigaret, belega blaga, njihova specializacija pa sta trgovina z orožjem in oboroženi ropi. Policija je zaradi preohlapne zakonodaje in nizkih zapornih kazni pred prefinjenimi balkanskimi metodami reketa in posrednega ustrahovanja nemočna. Pričam se vedno znova zavozla jezik.
Sesujejo se sami vase
Omrežje, ki ga nekateri imenujejo kar srbska bratovščina, se po razcvetu v devetdesetih sesuje samo vase. Kot vsak organizirani kriminal namreč temelji na zaupanju, ko pa je to porušeno, se v vojni med manjšimi skupinicami sesuje samo vase. Vse to je mogoče spektakularno videti na ulicah Stockholma, kjer v atentatih drug za drugim padajo mafijski šefi. Ševu kljub več poskusom atentata nekako uspe preživeti in pred konkurenco pobegniti v Beograd, vendar njegovo omrežje – nasledstvo Arkanovega imperija – nezadržno razpada.
Kar ga nasledi, je nepovezano omrežje nečesa, kar bi lahko imenovali kar mali podjetniki. Skupine izkušenih posameznikov se zbirajo na projektni osnovi – pri poslu vsak prispeva svojo veščino, na koncu pa si razdelijo plen. Švedski policisti imajo tako težave pri identifikaciji, kdo izmed 150.000-glave diaspore iz nekdanje Jugoslavije pripada organiziranemu kriminalnemu omrežju. Etnične ločnice med Srbi, Bosanci in Hrvati postanejo brezpomenske. Nekdanji Jugoslovani svoje pripadnosti ne izkazujejo s tetovažami in označbami, težko je določiti, kdo je njihov voditelj. Dvema akterjema je pogosto skupno le to, da prihajata iz istega kraja na Balkanu, torej da se poznata iz otroštva.
Mafijci z življenjepisom
Kriminalci skrbijo za svoj ugled in polirajo svoj življenjepis, je za časnik Svenska Dagbladet po ropu s helikopterjem ocenil odvetnik Lars Korsell. »Organizirani kriminal postaja organiziran vse bolj podjetniško. Sestajajo se začasne grupacije, ves čas se dela z delno novimi ljudmi in večjo fleksibilnostjo,« sklepa Korsell. »To pomeni, da ni več potrebe po nekom, ki bi bil na vrhu. Gre le za množico podjetnikov, ki se sestanejo in razpadejo po potrebi – če le začutijo, da je policija na preži.«
