Dušan Hudorovič je bil decembra 2012 pred ljubljanskim okrožnim sodiščem obsojen na 23 let zapora, Goran Hođaj na 22 let, Zdenko Brajdić na 20 let, Aliju Hođaju in Cvetanu Brajdiču so sodniki prisodili 18 let, Samantu Brajdiću 17 let, Dejanu Novaku pa 17 let in 6 mesecev, sodbo pa so pozneje potrdili tudi višji sodniki.
Te dni pa so vrhovni sodniki sodbo razveljavili zaradi bistvenih kršitev določb postopka in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Sodna saga se bo tako kmalu začela znova.
Krvav obračun med Romi se je zgodil 19. februarja 2012 okoli poldneva na bencinski črpalki ob Ljubljanski cesti v Kočevju, motiv za izbruh nasilja pa je bil po prepričanju organov pregona maščevanje. Družini Zupanc in Hođaj sta fizično obračunavali že dan prej, zaradi česar je morala dvakrat posredovati policija. V drugem pretepu so Zupanci v neki beznici tako pretepli Alexa Hođaja, da je pristal v ljubljanskem kliničnem centru, naslednji dan pa so po prepričanju policije in tožilstva sledili povračilni ukrepi.
Obdolženi so na bencinsko črpalko z dvema avtomobiloma prišli z namenom, da enkrat za vselej obračunajo z 39-letnim Borisom Zupancem. Napadalci so se žrtve najprej lotili s pestmi, nato pa še s palicami in sekiro. Reveža so pobili v pičlih 18 sekundah.
Prvoobtoženi Hudorović je v preiskavi priznal, da je s topim delom sekire udarjal po Zupancu, a ne po glavi, kot je v obtožnico zapisalo tožilstvo, temveč po hrbtu, v zagovoru pa je dodatno pojasnil, da je bil kritičnega dne pod vplivom dogodkov prejšnjega dne, ko je »nasankal« njegov prijatelj Alex Hođaj. Tudi ostali so postregli z zanimivimi zagovori. Goran Hođaj, ki je Zupanca mlatil s količkom za označevanje ceste, je na primer dejal, da ga je »vzdušje in vpitje nezavedno pritegnilo v dogajanje«.
Zagovorniki obdolženih so sodišče prve stopnje takrat prepričevali, da ni šlo za maščevanje, temveč le za splet nesrečnih naključij in da vloge posameznikov, ki so sodelovali v pretepu, niso dovolj dobro razčiščene, pred višjimi sodniki pa tarnali, da so okrožni sodniki premalo upoštevali njihove dokazne predloge. Kot kaže odločitev vrhovnega sodišča pod vodstvom Branka Masleše, upravičeno.
