Črna kronika

Za rop SKB Nosetu 14 let, Vidmarju pa 15 let zapora

STA
8. 7. 2014, 07.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Sodišče je spoznalo Dejana Vidmarja in Saša Noseta za kriva ropa SKB, ki se je zgodil v noči na 1. november 2005. Vidmarju je prisodilo enotno kazen 15 let zapora, Nosetu pa 14 let. Poleg tega bosta morala plačati še vsak po več kot milijon evrov denarne kazni. Sodba še ni pravnomočna, obramba že napoveduje pritožbo.

Reuters

Sodišče je ugotovilo, da je Vidmar sodeloval pri ropu, Nose pa je bil takrat varnostnik v SKB in je pridobil vse potrebne informacije za izvedbo ropa in seznam imetnikov sefov. Vsakemu je sodišče prisodilo več kot 1,3 milijona evrov kazni. Vidmar je za rop SKB sicer dobil 14 let zapora, ker pa je bil junija pravnomočno obsojen na pogojno kazen leta in pol zaradi prikrivanja - skrival je namreč ukradene slike Ivana Groharja - mu je sodišče zdaj izreklo enotno kazen 15 let zapora.

Tožilstvo je sicer za oba zahtevalo po 15 let zapora. Njuna zagovornika pa sta predlagala oprostilni sodbi. Po mnenju sodišča ni nobenega dvoma, da sta obtožena storila kaznivo dejanje, kar izhaja iz dokazov in listin v spisu. Vidmarjevo prisotnost na kraju kaznivega dejanja po besedah sodnice Polone Herman dokazujejo materialni dokazi, in sicer DNK sledi ter prstni odtis na PVC vrečki, najdeni na kraju dejanja. Ta po ugotovitvah izvedenca pripada kazalcu Vidmarjeve leve roke. Nosetovo krivdo pa dokazujejo trije indici, je dodala.

Prvi indic je ta, da je imel Nose dostop do vseh informacij okoli sefov, hkrati pa ni nobenih dokazov, da bi lahko kdo drug, ki je prav tako imel dostop do informacij, te tudi posredoval. Storilcem je za pobeg dal na voljo svoje vozilo, je nadaljevala. Ključe je spravil na polico sobe za varnostnike, roparji pa so jih le vzeli in pri tem ga niso vprašali, kje ima avtomobil, hkrati pa so vozilo na parkirišču takoj našli, kljub temu da ni imeli sistema za daljinsko zaklepanje. Prav tako sta bila za Noseta obremenilna dva telefonska kontakta s soobtoženim Radomirjem Cvijanovićem. Ta je zdaj izločen iz postopka, saj ni dostopen organom pregona. Rop SKB banke se je zgodil v noči na 1. november 2005.

Kako se je zgodil rop "stoletja"?

Roparji so v banko prišli nekaj pred 23. uro, onesposobili varnostnika, prinesli orodje za vlamljanje in vlomili v 428 sefov. Z ropom je bil SKB oškodovan za najmanj 16 milijonov evrov. Noseta in Vidmarja pa so policisti prijeli po skoraj šestih letih in pol od ropa, 16. marca 2012. Novembra lani pa sta tudi sedla na zatožno klop. Poleg Vidmarja in Noseta je ropa obtožen še Cvijanović ter dva neznanca. Na noč ropa sta bila v prostorih sefov banke SKB dva varnostnika, eden od njiju je bil Nose.

Okoli pol enajstih zvečer sta prejela klic moškega, ki se je predstavil za enega od najemnikov, in napovedal svoj obisk. Deset minut zatem sta se dva neznanca pojavila pred prostori sefa in pozvonila, eden od njiju naj bi bil Cvijanović, identiteta drugega pa ni znana. Varnostnik mu je odprl, eden od roparjev pa je vtipkal pravo uporabniško ime in geslo prej omenjenega imetnika sefa. Nato sta moška prišla v sobo za varnostnike, kjer sta oba varnostnika zbila na tla, ter jima z lepilnim trakom močno oblepila oči in roke. Nato sta v prostore spustila še dva moška, eden od njiju naj bi bil Vidmar. Z dovoza so v bližino sefa pripeljali še kombinirano vozilo, v katerem so imeli orodje za vlamljanje, tudi varilne aparate, ter plastične zabojnike, v katere so pometali pokradene predmete, večinoma gotovino in žlahtne kovine.

Po ugotovitvah sodišča so vlamljali Vidmar, Cvijanović in še en neznanec. Cvijanović je tudi onesposobil varnostne kamere. Okoli šestih zjutraj so se s kombiniranim vozilom in Nosetovim osebnim vozilom odpeljali. Tožilstvo ocenjuje, da je Nose roparjem priskrbel vse potrebne podatke, od seznama imetnikov sefov do potrebnih gesel in ostalih koristnih informacij za uspešno izvedbo ropa.

Kaj pravijo obsojeni?

Nose je med sojenjem trdil, da je nedolžen in poudarjal, da je bil tudi sam žrtev. Med ropom je bil poškodovan, zaradi duševnih bolečin pa je tožil delodajalca, varnostno družbo PCA, in se nato z njim poravnal ter dobil 9300 evrov odškodnine. Tudi Vidmar je očitke ostro zanikal. Preiskovalci so sicer do Vidmarja prišli prek njegovega znanca Zlatana Velića. Policija je pri Veliću zasegla dobrih 16 kilogramov snovi, za katero so sumili, da gre za mamila, snov pa naj bi Veliću dostavil Vidmar. Na podlagi zasežene snovi so policisti od sodišča tudi dobili odredbo za hišno preiskavo pri Vidmarju, ki so mu potem odvzeli biološke sledi. V analizi bioloških sledi so ugotovili, da so te identične tistim, ki so jih našli v sefih SKB. Sodnica je spomnila, da je Vidmar v preiskavi zatrjeval, da je nedolžen, šele pozneje, na predobravnavnem naroku je predložil odpustno pismo iz neke klinike v Beogradu. S pismom je zatrjeval, da je bil v času ropa na operaciji nosu. Zagovor je po oceni sodišča neprepričljiv, prisotnost na kraju pa dokazuje njegov DNK. Sodišče je denarno kazen določilo tako, da je od ocenjene škode 16,8 milijona odštelo slabih deset milijonov premoženjsko-pravnih zahtevkov, ki sta ju prijavili dve zavarovalnici, zahtevka ostajata odprta. Teh nekaj več kot šest milijonov razlike pa je razdelilo na pet delov, kolikor je bilo storilcev.

Še ena indična sodba

Nosetov zagovornik Gorazd Fišer je danes napovedal pritožbo. Kot je dejal, obstajajo trije indici, ki to pravzaprav niso. "Ob takšni indični sodbi, so prebivalci Slovenije lahko zelo zaskrbljeni," je dodal Fišer. Tožilka Blanka Žgajnar pa je s kaznima zadovoljna, višina se ji zdi primerna in na kazen se tožilstvo najbrž tudi ne bo pritožilo. "Indične sodbe so in bodo obstajale. Vsako je treba obravnavati glede na okoliščine in glede na dejanje, predvsem pa glede na indice, ki se jih zatrjuje v konkretni kazenski zadevi," je dejala Žgajnerjeva, ki meni, da so bili v konkretnem primeru indici tako močni, da se je sodišče pravilno odločilo.