Ne izgubljajo časa

Zakaj imajo duše, ki močno vibrirajo, tako težko stabilen odnos?

Altro Pianeta
28. 9. 2022, 13.53
Posodobljeno: 28. 9. 2022, 13.56
Deli članek:

Starodavne duše nočejo biti v razmerju samo zato, da bi imele partnerja; potrebujejo ljubezen, da skupaj rastejo …

Dreamstime
Starodavne duše odnos razumejo samo s stališča svobode in resnične ljubezni.

So duše, ki so v prejšnjih življenjih pridobile že veliko izkušenj, zato želijo to inkarnacijo na Zemlji izkoristiti za razvoj. Torej nočejo izgubljati časa za nič, kar bi bilo zanje nepomembno.
Pa si oglejmo, kakšne so starodavne duše v svojem bistvu.

IMAJO VIŠJI NAMEN
Starodavne duše so na ta svet prišle z namenom, pomembnim poslanstvom, in pogosto verjamejo, da jih ljubezen lahko odvrne od izpolnjevanja naloge. Preden poiščejo ljubezen pri partnerju, dajo prednost lastni evoluciji in osebnemu razumevanju življenjskega poslanstva. Ker ljubezen zahteva veliko pozornosti in predanosti, celo najmočnejše ljubezenske zveze na koncu pustijo ob strani, razen če gre za idealnega spremljevalca, dopolnjujočega in povezanega z namenom manifestiranja dušne naloge.

NE MARAJO SODOBNIH DRUŽENJ
Starodavne duše se ne prilagajajo dobro konvencionalnim srečanjem, zanje so vse preveč površinska. Ljubijo le resnična srečanja in ljudi, ki se dobro poznajo in so povezani s svojo dušo – imajo torej podobne energije.
Spolnost starodobne duše pojmujejo kot sveto dejanje, kar v sodobnem svetu ni običajno, kvečjemu nasprotno. Ljudje se vse pogosteje dogovarjajo za zmenke, hitro preidejo k intimnemu stiku, spoznavajo se prek aplikacij za zmenke in platform, kar za stare duše pomeni še več težav pri iskanju prave ljubezni.

NE PRENESEJO SPRENEVEDANJA
Stara zgodba ega: »Čakal bom, da me drugi pokličejo, jaz ne bom klical« ali »Pretvarjal se bom, da me ne zanima«. To starodavnim dušam preprosto ni všeč, ne prenesejo utelešenja likov, zelo so občutljivi in resnični. Držo tistih, ki so očarljivi zgolj zaradi želje po ugajanju, spregledajo in se jim izogibajo. S svojo neposrednostjo sicer tudi oni marsikomu niso pogodu, v ljudeh, ki se najbolj sprenevedajo, pa vzbujajo strah pred razkrinkanjem.

ZELO SO IZBIRČNI
Starodavne duše se ne srečajo kar z vsakim, samo zato, da bi se družili ali zapolnili vrzeli. Če mislijo, da oseba ni vredna odnosa z njimi, jim je zanjo vseeno. Veliko ljudi po končanju odnosa z njimi reče, da so »prezahtevni«, a resnica je, da želijo starodavne duše z nekom deliti bistvo življenja, zato nad sočlovekom pogosto obupajo.
V ravnovesju ljubezni pričakujejo enakovredno predanost drug drugemu, odločijo se staviti na nekoga prav posebnega, če naj bi ga imeli ob sebi, sicer so raje sami.

IMAJO VELIKO STARIH ČUSTVENIH RAN
Starodavne duše imajo čustvene rane iz tega in drugih življenj. Običajno so okrepljene z izkušnjami, vendar v tej inkarnaciji ne najdejo lahkega življenja. Premagati morajo veliko izzivov, nekateri so zelo boleči, zato so zelo previdni, saj nočejo več trpeti, in spoštujejo podporo ljudi, ki znajo prepoznati, kaj kdo doživlja.
Da bi lahko imeli odnos z nekom, morajo začutiti, da je oseba dovolj zrela, da bi razumela svoje potovanje in evolucijo.

ŽELIJO SI PREDANEGA PARTNERJA
Starodavne duše potrebujejo partnerja, ki jim želi stati ob strani, jih spoštuje in razume, ne morejo pa biti z ljudmi, ki varajo, ne sprejemajo odgovornosti za svoja dejanja (ali tisto, kar naj bi naredili, vendar niso) in jih omejujejo. Odnos razumejo samo s stališča svobode in resnične ljubezni.
Globoko se zavedajo, da lahko odnos napreduje le, če je med partnerjema prava komunikacija, iz srca, torej čisto razumevanje, predanost in iskrenost, in po drugi strani jim partner ne sme slepo slediti, resoniral naj bi z lastno vibracijo, sicer ni spodbude za obojestransko rast.
Ko stara duša zazna, da je privlačnost brezplodna, in se odloči, da bo naprej poletela sama, se odtuji in očisti vezi vsega skupnega, a vedno ob spoštovanju osebnega evolucijskega trenutka – tako svojega kot pri bivšem partnerju.