Filozofski sistemi Daljnega vzhoda pravijo: Kar si, to privlačiš! Kar oddajaš, to se ti vrača!
Pa je res zmeraj tako? Brez resničnega globljega razumevanja življenja in vsega, kar se dogaja, in zakaj se dogaja, kar se dogaja, so mnogi naredili preprosto formulo: Kar si, to privlačiš! Pa vendar ni zmeraj tako!
Poglejmo Kristusa ...
Bil je čista Božja ljubezen. Bil je njena manifestacija. Bil je moč. Bil je luč. Bil je modrost. Bil je inteligenca.
Zakaj je pritegnil slabe ljudi? Zakaj ga je lasten narod izdal? So mar vsi ti »negativci« bili njegova zrcalna slika, njegov odsev, v katerem bi moral videti in prepoznati lastno temo? Ne! Daleč od tega!
Treba je čutiti, videti in razumeti stvari z višje perspektive!
Včasih smo zelo dobri, pa pritegnemo zlobne in zelo slabe ljudi.
Včasih smo pošteni, iskreni in resnicoljubni, pa pritegnemo dvolične, neiskrene ljudi, ki se pretvarjajo.
Včasih smo zelo zvesti, imamo visoko moralo in duhovno etiko, pa pritegnemo nezveste ljudi, ki nam lažejo in nas varajo.
Včasih smo mehki, nežni, zelo dobrega sočutnega srca, pa pritegnemo krute, trde in neusmiljene ljudi.
Ne privlačimo zmeraj tega, kar smo mi! Včasih pritegnemo ljudi, ki bolj kot zrak potrebujejo to ... kar smo mi.
Da se jih dotaknemo ... in v njih pustimo ... svojo sled luči.
Astro
Kar si, to privlačiš! Pa vendar ni zmeraj tako!
Mnogi duhovnost radi priredijo in jo razumejo malce po svoje.
Profimedia
