Astro

Naša pevka spregovorila, zakaj sta se z možem po dveh letih vrnila iz tujine

Carmen Leban, revija Zvezde-Lady
10. 3. 2021, 16.16
Posodobljeno: 10. 3. 2021, 16.56
Deli članek:

Manuela Hvala, ki nas je takrat še z umetniškim imenom ManuElla leta 2016 zastopala na Evroviziji, je v vsem tem času doživela marsikatero preobrazbo. Vedno posluša svoje srce in začutila je, da mora nekaj spremeniti. Spremembe so se dogajale druga za drugo in zdaj se, kot pravi, počuti izpolnjeno. Spet je doma v Sloveniji, kjer po novem poleg tujih ustvarja tudi slovenske pesmi, takšne za dušo. Vrnila se je h koreninam in dočakala pravi trenutek.

Franjo Matković in Senja Vild
Manu Hvala, ManuElla Brečko, Manuella

Manuela Hvala ima tudi novo umetniško ime. Nič več se ne predstavlja kot ManuElla, temveč samo Manu. »Nastalo je čisto spontano. Najprej sta me tako začela klicati producent Eric Bazilian, s katerim sem začela ustvarjati leta 2018 že na Švedskem, in producent Martin Štibernik. Med samim ustvarjanjem v studiu sem takoj začutila, da je to to. Že nekaj časa sem namreč čutila, da ime ManuElla še ni dokončno. Manu mi pristaja, a ima tudi globlji pomen. Je glasnik nove dobe in čutim, da mi je pisano na kožo. Moja glasba namreč nosi močno sporočilnost ter vse izkušnje in občutja, ki jih imam v sebi.«

Vrnitev domov
Številne je presenetila tudi novica, da se je vrnila domov v Slovenijo. »Prišel je čas, ko sem tisto, zaradi česar sem tja odšla, tudi dosegla, zato sem vedela, da je prišel čas za spremembo, da se vrnem domov, tja, kjer so korenine. Na Švedskem nama z možem tamkajšnje podnebje nikakor ni ustrezalo in to je bil tudi glavni razlog, da sva se po dveh letih vrnila. Globoko sem hvaležna za to izkušnjo, ki mi jo je dalo življenje na Švedskem, kamor sva se z Marjanom podala brez vsega. Poleg tega sva oba z odhodom iz Slovenije pustila za seboj svoji karieri in skupaj sva se za dve leti posvetila le moji. Ni bilo lahko, a bila sva srečna, da imava možnost ustvarjati tam. Tokrat je bila vzrok za vrnitev v Slovenijo tudi njegova služba, in čeprav je imel možnost, da bi enako delo opravljal v Skandinaviji, se je odločil drugače, saj ga je zelo klicalo naše podnebje.«
Slovo od Stockholma ni bilo težko. »Okusila sem Stockholm in ustvarjanje tam, kar mi je dalo širino v znanju. Najbolj ponosna pa sem na to, da sem spoznala svojega sanjskega producenta, avtorja številnih svetovnih uspešnic in velikega umetnika, Erica Baziliana.«

Glasba v ospredju
Manu je prav posebna ženska, kot tudi vse, kar je z njo povezano. Že pri šestih letih je začela igrati klavirsko harmoniko, pri devetih bas kitaro, učila se je solopetja, pri dvanajstih je imela svojo glasbeno skupino, pri šestnajstih se je predstavila v bitki talentov, leta 2011 si je pripela polfinale v oddaji Misija Evrovizija. Ob vsem tem pa je obiskovala tudi fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani, smer multimedijske komunikacije.
Prijetno presenečenje sta vsem okoli sebe pripravila tudi z možem Marjanom, ko sta se poleti leta 2019 na skrivaj poročila. »Do poroke je prišlo spontano. Odločila sva se le nekaj dni prej. Poročila sva se na četrtek, ker je bil datum 8. 8. za naju nekaj posebnega. Res nama je uspelo vse skupaj urediti v nekaj dneh in najina intimna poroka, na kateri sva bila čisto sama, je bila res najboljše, kar sva lahko naredila. Nikoli si nisva želela razkošne poroke, izpostavljanja pred drugimi in navsezadnje tudi stroškov, ki vse to potegnejo za seboj, saj trenutno še vedno raje vlagava v svojo glasbo,« razkriva pevka, ki je po poroki prevzela možev priimek Hvala.

Pevska preobrazba
»Obdobje koronakrize name ni vplivalo prav veliko, saj sem bila že v fazi sprememb, in takšno življenje, kot ga živimo zdaj, je bilo samo še eno v nizu vsega drugačnega. Življenje gre vedno po svoji poti, mi pa se odločimo, ali mu sledimo ali se mu upiramo,« pravi in doda, da pa je v tem času doživela veliko preobrazbo v pevskem smislu. »Z delom na sebi in z osebno rastjo se je spremenil tudi način mojega petja. Še bolj pojem s srcem in dušo. Začutila pa sem tudi, da je prišel čas, ko lahko pojem tudi v slovenščini. Vse, kar nosim v sebi, zlijem v pesmi, zame je glasba zdravilo za dušo. Končno se vidim tudi na slovenskih odrih, seveda takih, ki so primerni zame in za mojo zvrst glasbe. V največje veselje mi je, ko vidim, da so se ljudi dotaknile moje pesmi in da z glasbo občutijo tisto več. Ravno zdaj nastaja prav poseben spiritualni projekt v navezi z Vesno Neferamis, s katero bomo skupaj ustvarili cel album, aranžmaje pa izdeluje moj mož. Začutili smo, da lahko ustvarimo glasbo, ki bo božala in zdravila marsikatero slovensko dušo. Album je res nekaj posebnega, je božanski in komaj čakam, da ga slišite. Seveda pa še vedno čakam na pravi čas, ko bom lahko predstavila tudi svoj prvi album v angleškem jeziku, ki sem ga ustvarila v sodelovanju z Marjanom, Ericom Bazilianom in Martinom Štibernikom.«