Astro

Komu verjeti v poplavi informacij? Odgovor je jasen: svoji notranji modrosti

Leonida Derganc, inspiracijska govornica in bioterapevtka
24. 1. 2021, 21.00
Posodobljeno: 24. 1. 2021, 21.04
Deli članek:

Pravi vsi v sebi nosimo svojo notranjo modrost. In prav bi bilo, da se tega čim bolj pogosto zavemo. Zakaj? Ker bi potem veliko bolj lahkotno živeli.

dreamstime
luna

Dragi moji, vi najbolj veste, vi točno veste vse vaše odgovore. Vse vaše pravilne odgovore, ker jih nosite v sebi.
Ker so nas odrezali od nas samih, da bi pridno kot ovčke sledili sistemu in se ne več poslušali, bi bilo smiselno svoja notranja znanja obnoviti oziroma spet prebuditi. Poslušati samega sebe in si začeti bolj zaupati in verjeti, bi bil cilj, ki mu je vsekakor vredno slediti.
Ne, ne gre čez noč, in če se zmotite, se ne obsojajte, bodite sočutni in potrpežljivi ter ljubeznivi s seboj.

MOJE NEZAUPANJE SEBI
Naj vam nanizam nekaj banalnih vsakodnevnih primerov, ki so me njega dni čisto vrgli iz tira, razburili in mi povzročali stres. Morda se najdete v tem, a vas lahko potolažim, da se nehate obremenjevati.
Hja, sama sem šla čez to. In se dokopala do ... »Eurekaaa!« Spoznanje tisočletja – vse odgovore nosim v sebi! Imam povezavo s svojo notranjo modrostjo, tudi vi jo lahko ponovno vzpostavite.
Srečala sem se torej z vsemi živimi trditvami, ki so danes govorile v prid nečemu, jutri pa so vse negirale. »Kdo je tu nor?« sem se spraševala. 
Prišla sem celo do točke, sploh pri prehrani, da nisem več vedela, kaj vzeti v roke in skuhati oziroma ali sploh skuhati ali jesti surovo, surovo-kuhano ...? Jesti meso ali ne? Jesti presno, vegansko, vegetarijansko, po makrobiotiki …? Dieta da ali ne? Soliti juho ali ne? Sploh, groooza, jesti juho ali ne?
Karkoli sem pripravila in postavila na krožnik (sem za zdravo kuhinjo in ne instant pripravke), sem imela nekje zadaj slabo vest, ker sem bila tako »izobražena in načitana«, da sem vedela, da ne bi smela kuhati ali kombinirati s to in ono hrano, pa če sem uporabila ta in ta zelišča, spet ni v redu. Zelišča, da sploh niso več v redu?! Ja pa kaj še? Ničesar več nisem upala postaviti na mizo, dokler me ni zgrabila panika in sem navalila na – čokolado, ker sem bila lačna, saj nisem upala pojesti ničesar več, ker je vse nezdravo, zakisa, v neravnovesju …
Aaaaa! Navali narod na čokolado! In mi je bilo popolnoma vseeno, da je nezdrava! Zjokala sem se, ker sem se sama sebi zdela popolno nesposobna, saj niti ne vem, kaj je pravilna prehrana!

KONČNO TUDI SPOZNANJE
No, in takrat se mi je k sreči posvetilo! Ni vse za vse! Nekomu je lahko presna hrana rešila življenje, se počuti odlično, znebil se je bolezni in zagotovo raziskuje v tej smeri, vlaga energijo v to, zato dobiva iz okolja enake potrditve. Poznam pa tudi koga, ki se je »moderno« šel presnojedstvo, pa ga je skoraj pokopalo. Torej ni vse za vsakogar. Kar nekoga reši, lahko drugega ubije. Vzemite to kot prispodobo ali kot resnico.
Naj nas torej vodi notranja modrost ali po domače: zdrava kmečka pamet in zmernost ter naš lastni, iskreni občutek, kaj je prav in kaj ni. Domače kislo zelje je čisto super, a ne? Ne boste verjeli, našla sem teorijo, da za mojo krvno skupino pa nikakor ni, če pojem samo en list zelja, me bo kar konec ... V oni fazi, ki sem vam jo opisovala zgoraj, bi me zagrabili panika in slaba vest za vse pojedene žlice zelja v življenju, zdaj ob »vklopu notranje modrosti« pa … Veste, kaj, če mi bo »zapasalo« tisto kislo zelje trikrat na leto, mi bo z razlogom, pa glede na mojo krvno skupino – me ne bo ubilo kislo zelje, lahko bi me pa stres, ki sem si ga ustvarjala s tem, kaj smem in česa ne. Tako da, cenjeni moji, če se najdete kje v tem zapisu, ne nasedajte informacijam. Poslušajte sebe!


 ŽENSKE ZADEVE

Dovolite mi, da se posvetim še obdobju, v katerem smo ženske še posebej občutljive in hkrati gromozansko zasute nasveti z vseh strani: gre seveda za čas zgodnjega materinstva. Dojenje, objemanje, crkljanje, hranjenje, oblačenje in še tisoč stvari – ne boste verjeli, najdete na desetine različnih mnenj, priporočil. Se morda spomnite? Jaz se. Ko sem bila novopečena mamica, sem mislila, da sem najbolj nesposobna mama in ženska na svetu, ko sem poslušala vse modrosti iz okolja. Potem ko so o materinstvu in vzgoji začele pametovati »smrklje«, ki so komaj same zlezle iz plenic in še blizu materinstva niso bile, mi je počasi kapnilo, da mogoče pa tudi jaz kaj prav počnem, saj je otrok zdrav, zadovoljen in srečen.

Verjemite svoji zdravi kmečki pameti in sami sebi, ne dovolite, da vas »okoli vozi« gospod Stres.