Astro

Kako vizualizacija zdravi in zakaj ne deluje vedno?

jp, sn
22. 8. 2020, 07.07
Posodobljeno: 22. 8. 2020, 08.55
Deli članek:

Ločitev od realnosti in vstop v duhovno – vizualni svet predstav, vizualizacija z umom, ne z očmi, v človeku zavzame pomembno mesto v življenju.

Profimedia
vizualizacija

Duhovna poglobitev vase, zamišljanje stvari in podob ter bežanje od realnosti imenujemo vizualizacija.
Če jo izvajamo pravilno, nas nič ne more zaustaviti pri doseganju ciljev, ki smo si jih zastavili. Vizualizacija spodbuja delovanje desne možganske polovice, kjer je center ustvarjalnosti in čustev, ter od tam pošilja dražljaje prek možganske skorje v hormonski in avtonomni živčni sistem, odgovoren za telesne funkcije. Ta tehnika zavzema danes pomembno mesto v napredni psihoterapiji, kajti z njo dosežemo prehod v stanje globokega psihofizičnega miru ter duhovne in telesne sprostitve. Tako preidemo v stanje alfa, ki se pojavi, ko smo na prehodu v spanje in na prehodu v prebujanje. V današnjem času je vedno več zdravnikov in psihiatrov, ki priznavajo, da pozitivno mišljenje koristi pri ohranjanju zdravja in kot pomagalo k zdravljenju mnogih težav psihičnega ali fizičnega izvora.
VIZUALIZACIJA IN ZDRAVJE
Ljudje skrbijo za svoje zdravje na različne načine. Pomembno je, da verjamemo v zdravilno moč lastnih misli in predstav, v pozitiven učinek lastnega razmišljanja in ravnanja. Spoznati moramo, da so misli tiste, ki realnost povezujejo z željami. Vsaka bolezen je neskladje energij v telesu, zato je zelo pomembno, kaj se dogaja v bolnikovem duhu, oziroma je to mnogo bolj pomembno kot bolezen sama. In tu trčimo ob psihoimunologijo.
Ta se je v splošni medicini rodila kot posledica spoznanja, da je imunski sistem zelo pomemben za vzdrževanje zdravja, da pa ga dosegamo s celotno harmonijo in ravnotežjem med fizičnem telesom, umom in dušo. To pa ne pomeni, da ne obstajajo več bakterije, virusi in tumorji, pomeni le, da se s krepitvijo imunskega sistema in močjo duha njihov učinek zmanjšuje. Dokazano je, da vizualizacija okrepi imunski sistem. Ne poveča se samo število belih krvničk, temveč tudi zviša nivo hormona timozin alfa-1, ki je pomemben za limfocite tipa T. Če dovolj pogosto vizualiziramo, se naša pričakovanja povečajo, mi pa začnemo ravnati tako, kot bi to že bila realnost. Vizualizacija je sestavni del številnih sprostitvenih terapij, je ena pomembnejših terapij kot podpora bioalternativi pri zdravljenju raka. V umu si ustvarite sliko svoje bolezni, nato si zamislite, kaj boste uporabili v boju zoper njo. Z njo se morate v živo in slikovito spopasti, gledati, kako odpravljate bolečino, in s tem krepiti svojo sposobnost samozdravljenja. Vaša predstava naj si predstavlja sebe, kako ste spet zdravi. Najbolj pomembno je, da imate v telesu občutek, da se vse, kar vidite v duhu, tudi dejansko dogaja. Vedno si zamislite slike, ki so vam priljubljene in si jih lahko predstavljate, tudi zdravilo in orodje, s katerim boste napadli bolezen, je lahko izmišljeno po vašem okusu. Sile zdravljenja morajo biti močnejše.
PRAVILEN POTEK VIZUALIZACIJE
Slike ali podobe, ki si jih predstavljamo, gledamo z zaprtimi očmi in umom kot na filmskem platnu, v razdalji približno treh metrov.
Projekcijo si olajšamo s predstavo filmskega platna v višini čela, zaprte oči pa usmerimo v nosni koren. Ko obvladamo gledanje v zaslon, se pri vajah in razmišljanju na projekcijski površini pojavljajo slikovni ali verbalni odgovori. Te vibracije ne potekajo vedno v razločni ali razumljivi obliki. Če to povzamem – vizualizacija predstavlja stanje, v katerem zavestno prekinemo trenutno dejavnost in se popolnoma sproščeno predajamo vizualizaciji, doživljamo jo kot subjekt, s svojo vizualizacijo postanemo eno.
Izvajanje teh vaj v nas seveda spodbudi določena pričakovanja, zato takoj pričakujemo nekakšno izboljšanje, verjemite pa, da sta za vsako stvar, ki jo želimo doseči, potrebna določen čas in vztrajnost in le tako nam bo uspelo.
KDAJ VIZUALIZACIJA NE DELUJE
Ker se zdi vizualizacija precej preprosta stvar, se lahko kaj hitro zgodi, da pri njej skrenemo s poti. Navajamo torej najpogostejše primere, kaj vizualizacija nikakor ni.
Fantaziranje – čeprav je na las podobno vizualizaciji, se od nje razlikuje po eni sami stvari. Vizualizacija ima precej bolj realen cilj. Kadar fantazirate o telesih zvezdnikov in fitnes blogerjev, ste lahko hitro razočarani. Vaše telo je unikat, zato nikoli ne bo kot druga telesa. Zamislite si torej močno in zdravo telo, ki bo odlično videti v vaši najljubši obleki, ne pa telo Cludie Schiffer. Tega ne morete doseči.
Pretiravanje – vizualizacija predstavlja neke vrste načrtovanje poti do cilja, a tudi če se kdaj te poti ne držimo povsem, ni nič narobe. Če bomo za vsako skrenitev s poti prestrogi do sebe, zna biti, da cilja niti ne bomo dosegli. Raziskave namreč kažejo, da so ljudje, ki so sočutni do sebe, veliko uspešnejši pri doseganju ciljev.
Sprenevedanje – čeprav vizualizacija zahteva določeno mero optimizma, pa pri tem ne predpostavlja odsotnosti ovir. Vizualizacijski načrt vedno vključuje tudi morebitne ovire in soočanje z njimi. Slepo siljenje k cilju in namerno spregledovanje ovir nas ne bosta privedla do konca. Nikar se preprosto ne delajte, da ovir ni. Soočite se z njimi.