Zbudi me, najnovejši celovečerni igrani film priznanega režiserja Marka Šantića, ki s 4. aprilom prihaja v kinematografe, raziskuje kompleksnost odnosov med pripadniki različnih skupnosti v slovenskem industrijskem mestu. Zgodba o kolektivni izgubi spomina in iskanju novih začetkov. Dobitnik petih vesen na zadnjem Festivalu slovenskega filma, tudi za najboljši celovečerec.
In kako se je vse skupaj začelo? »Delo na scenariju smo začeli v času prvega vala migrantov z vzhoda, ko so množice beguncev romale mimo naših domov. V tem času sem v svojem okolju začel opažati spremembo v odnosu do tolerance in razumevanja ter spremembe načina razmišljanja, kar je posledica vdora tuje kulture. Sprememba odnosa do drugačnosti je bila naš glavni motiv pri nadaljnjem delu, kar se je izkazalo za aktualno vse do današnjega dne,« je pred pričetkom prezentacije filma strnil režiser Marko Šantić.
O filmu
Rok (Jure Henigman) se zbudi v bolnišnici, kjer je po nesreči pristal nezavesten. Ne spomni se več svoje punce (Živa Selan), svoje službe in hiše, v kateri je živel. Spomni se le svojega rodnega mesta in doma, ki ga je delil z mamo (Nataša Barbara Gračner) in mlajšim bratom (Timon Šturbej). Kmalu po vrnitvi v domači kraj Rok opazi, da ni več dobrodošel. Družina in znanci se do njega obnašajo drugače. Počasi se mu sestavlja mozaik spominov, dojema, kako problematična je bila njegova preteklost. Njegov mlajši brat gre po isti napačni poti. Rok prvič v življenju sprejme odgovornost, želi si ustaviti slabo družinsko zgodovino in prekiniti njeno ponavljanje.
Odzivi
Prvi odzivi na film Zbudi me so vzpodbudni. »Zbudi me v aktualno tematiko vstopa skozi pomenljivo perspektivo izgube spomina, skozi katero odpira prostor za premislek o sovraštvu, nestrpnosti in nacionalizmu, pri čemer do obravnavanih tem zavzame jasno stališče. Vsi elementi filmskega jezika se med seboj učinkovito povezujejo in s tem ustvarijo sugestivno zaključeno celoto. Pogumen in za današnji čas še kako relevanten film, ki o nasilju spregovori, ne da bi ga sam reproduciral v podobi,« je zapisala žirija 26. Festivala slovenskega filma.
Marko Stojiljković iz Cineuropa pa je dodal: »Film deluje pristno, razlog za to pa je njegova večplastna in celovita obravnava glavnega junaka ter pametna izbira lokacij filma in družbenega okolja, v katerega je film postavljen.« Podobnega mnenja je tudi Marko Milosavljević, ki pravi, da »Zbudi me opozarja na pomen spomina z mikro zgodbo posameznika, ki pa jo je treba vzeti širše, kot opozorilo neki skupnosti ali nekemu narodu ali nekemu kontinentu: da se v spominu skriva marsikaj mračnega, marsikaj, kar bi bilo bolj priročno pozabiti, a da se hkrati brez spomina in brez zavedanja, kaj smo bili in kaj smo počeli, ne moremo lotevati prihodnosti. Da bomo ponavljali stare napake, medtem ko bomo zgroženo ugotavljali, kdo smo bili, in se hkrati odločali, kaj in kdo želimo biti. Spomin je orodje za priklic naše preteklosti, ki definira našo sedanjost, le v koraku z njim lahko odkorakamo v prihodnost.«
Nikolaj Nikitin, iz Tallinn Black Nights film festival, pa je za konec dodal, da gre za sijajno sodobno dramo, postavljeno v urbano Slovenijo, z neverjetno zasedbo European Shooting Stars. »V tej inteligentni mešanici 'Izgubljeno s prevodom' Sofie Coppole in 'Memento' Christopherja Nolana protagonist Rok izgubi spomin in se na videz spreminja v boljšega človeka. Ali bo njegova ultraradikalna preteklost spet prevzela njegovo osebnost? Neverjetna kinematografska izkušnja, ki dokazuje moč podob.«
