Zvezdana Mlakar je nedavno v SNG Drama Ljubljana občinstvo navdušila v napeti sodni drami Nebesje ta trenutek ene najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood kot ena od dvanajstih porotnic, ki odločajo o življenju in smrti trinajste. »V veliko čast mi je bilo delati v taki ženski predstavi. Čeprav se drama Nebesje dogaja leta 1759 v majhni vasici v pokrajini Suffolk, se do dandanes v bistvu ni kaj dosti spremenilo. Mislim, da je ženska tista, ki bo spremenila svet. Me imamo sveže poglede. Svet, v katerem živimo, je moški svet in mislim, da bi bilo to dobro spremeniti, pa nikomur ne bo nič manjkalo, ker feminizem ni niti slučajno boj proti moškim, temveč je to vizija bodočega sveta,« meni Zvezdana, ki sicer priznava, da je sama v zvezah s svojimi moškimi pogrnila na celi črti. »Tega, kar govorim in v kar verjamem, v svojih partnerstvih nisem uresničila. Ko gledam nazaj, sem prava klasična ženska žrtev, ki sem bila odvisna od teh svojih moških, pa mi ne bi bilo treba biti. Sama sem privolila v to. Zelo pa sem vesela in ponosna na to, da moji sinovi niso takšni. Seveda so se učili iz mojih zvez, ti ostanki jih kar zasledujejo, ampak mislim, da se jih zavedajo in da se trudijo, da bi bili drugačni. Če kdaj zaslišim kaj takega v njihovih zvezah, jim rečem, naj tega ne delajo. A jaz ne živim njihovih življenj, jaz sem dala, kar sem vedela in znala. In glede na to, da čutim, kako me spoštujejo, pomeni, da razumejo ta svet drugače kakor tisti moški, s katerimi sem pletla zveze in z njimi imela te otroke.«