Kaja Humski je povezana z glasbo od mladih nog. »Doma smo imeli vedno lep odnos do glasbe, pa čeprav v moji družini ni nihče glasbenik. Ima pa čudovit glas moja babi Erna in še danes, ko pri svojih 91 letih zapoje, vsi utihnemo in ji prisluhnemo. Morda je tudi zaradi nje v meni vedno tlela želja, da bi postala pevka, in s sestrično Darjo, ki je igrala harmoniko, sva doma velikokrat nastopali skupaj,« se spominja svojih pevskih začetkov, ki so jo pozneje pripeljali do učenja solopetja ter sodelovanja s številnimi ansambli in skupinami, ki jim je priskočila na pomoč, kadar so potrebovali pevko. »S tem sem si bogatila svoj repertoar pesmi, saj sem se morala naučiti veliko različnih besedil, kar mi danes pride še kako prav,« zadovoljno ugotavlja 29-letna Štajerka, ki je pozneje našla svoje mesto v skupini S.O.S. kvintet, s katero veliko nastopa na porokah in drugih praznovanjih pa tudi veselicah, kadar se ponudi priložnost. »V skupini sem glavna pevka in povezovalka programa, pri čemer nadvse uživam. Rada sem v stiku z ljudmi, jih nasmejim in spravim v dobro voljo. Takšna pač sem. Ne maram ljudi, ki okoli sebe trosijo slabo voljo.«

Brez ljubosumja

In tako je Kaja poskrbela, da ni bilo slabe volje niti takrat, ko je fantom iz kvinteta povedala za vabilo v skupino Fehtarji. »Povabilo k Fehtarjem je prišlo nepričakovano, a sem ga zagrabila z obema rokama. Matic, Samo, Blaž in Domen so prišli na idejo, da bi stopili skupaj in pripravili nekaj malo bolj utrganega od tistega, kar sicer počnejo v svojih matičnih skupinah in ansamblih: da bi nastopali skupaj na veselicah. Ko so si na odru zaželeli še pevko, so se spomnili name. Ne njim ne meni se takrat na začetku niti sanjalo ni, kakšen uspeh bomo poželi. Zase priznam, da se mi je življenje obrnilo na glavo. Ampak zaradi tega se nič manj resno ne razdajam v svoji prvotni skupini, tako da ni razloga za ljubosumje. Tako z eno kot z drugo skupino se trudimo, da tisti čas, ko stojimo na odru, damo res vse od sebe. Hočemo, da se ljudje znorijo, da dajo iz sebe vso energijo, kot jo damo mi. Resnično se zabavamo, ampak moram poudariti tudi to, da je vsako naše dejanje zelo premišljeno in na zelo visoki ravni. Vendarle gre za prekaljene glasbenike, ki imajo za seboj že veliko nastopov.«

Bogate izkušnje

Kaja se predstavi z besedami, da je stara 29 let, doma iz okolice Podčetrtka, zelo hitra v avtomobilu, hitro misleča, ne ravno organizirana, saj stvari najraje opravlja tik pred zdajci, sicer pa z veliko empatije do sočloveka, zaradi česar je že kot majhna deklica vedela, da bo učiteljica. »Od nekdaj sem imela v sebi željo, da bi svoje znanje predajala drugim. Ko sem hodila na ure solopetja, sem sanjala o tem, da bi to nekoč počela tudi sama. Želja me je peljala na pot do profesorice razrednega pouka in v tej vlogi resnično uživam. Čeprav vem, da sem mlada in naivna in me znajo te lepe mlade očke včasih tudi obrniti, znam biti takrat, ko se učimo, stroga in dosledna. Ko imamo čas, pa tudi zapojemo in zaplešemo. Letošnjo jesen pa sem začela poučevati tudi solopetje,« poudari svojo profesorsko vlogo.

Zase pravi, da po nastopu pride z odra lažja tudi do tri kilograme, vendar pa niso nastopi edini, ki prispevajo k njeni vitki postavi. »Na srečo imam dobro genetiko po atiju Marjanu, ki je zelo postaven mladenič,« smeje se pripomni sicer velika ljubiteljica narave, v kateri ji najpogosteje dela družbo domači kuža, nemški ovčar Bron. »Obožujem pse. Ko vidim kakšnega kužka, pozabim na vse okoli sebe. Če ne bi bila profesorica in pevka, bi bila gotovo vzrediteljica psov. Naš kuža je star tri leta in z njim je samo veselje.«

Kaja v življenju stvari rada obrača na sončno plat in daje ljudem priložnost, da se pogovarjajo, kljub temu pa ne more zanikati, da se je v vsem tem času, odkar stoji na odru in dela v šolstvu, tudi spremenila. »Postala sem odločnejša. Ne obremenjujem se s stvarmi, na katere nimam vpliva. Natančno vem, kaj hočem in česa sem vredna. Manj od tega nočem. Tudi v ljubezni. Še vedno pa sem zelo skromna, spoštljiva do sebe in drugih. Tega se ne sramujem in verjamem, da me je natančno to pripeljalo do tu, kjer sem zdaj. Veliko stvari sem dala v življenju skozi, ampak prijatelje imam pa še vedno iste kot v mladosti. In mislim, da je to tisto, kar največ šteje. Po eni strani sem zelo razvajena, po drugi strani pa ne zapletam stvari, raje improviziram in zato dobro shajam z življenjem.«