Domače

Leta mu ne pridejo do živega

Alenka Žavbi
5. 6. 2023, 08.30
Posodobljeno: 5. 6. 2023, 08.33
Deli članek:

Nekdanji smučarski skakalec Jernej Damjan je pred kratkim praznoval 40. rojstni dan.

Mediaspeed
Jernej Damjan je pred dnevi na rojstnodnevni torti upihnil 40 svečk.

Koliko starega se v resnici počutite?

Čisto iskreno, leta zame nikoli niso bila merilo. In vedno mi je bilo pomembneje, kako se počutim, kot to, kako sem videti. Drži, da sem enkrat že upokojen in da tako kot vse športnike tudi mene čakata dve upokojitvi. Športna se mi je zgodila pred dvema letoma, a me je po njej takoj čakala nova kariera in zdaj sem še bolj zaseden, kot sem bil prej. Saj ne, da bi se pritoževal, razgiban način življenja mi je pisan na kožo in v tej 'karieri po karieri' neizmerno uživam.

Kaj pravzaprav počnete, odkar treniranje skokov ni več vaša prva misel?

V bistvu sem še vedno zelo vpet v smučarske skoke. Moj glavni zaposlovalec je Smučarska zveza Slovenije, kjer zadnji dve leti skrbim za vsa družbena omrežja. Še vedno sem predstavnik tekmovalcev pri Mednarodni smučarski zvezi (FIS), obenem pa imam kup funkcij, za katere nisem posebej plačan in katerih poslanstvo je izboljšanje položaja športnikov in športa v prihodnosti. Ne le v domačem, temveč širšem svetovnem okolju.

Na Eurosportu ste se zadnjo zimo prvič pojavili kot strokovni komentator. Kje ste se tako dobro naučili angleščine?

Sodelovanje z Eurosportom pri prenosih tekem svetovnega pokala in prvenstva v smučarskih skokih je bil eden lepših izzivov v moji karieri. S komentatorjem Davidom Goldstromom sva se res odlično ujela. Kakšnih posebnih predpriprav ni bilo. Težav z nastopanjem in govorjenjem tako ali tako nikoli nisem imel, angleščino sem se pa vse življenje učil sproti – v šoli, na tekmah, na potovanjih, navsezadnje pa tudi kot športni funkcionar, saj sem, na primer, predstavnik tekmovalcev pri Fisu že štiri leta.

Kako ste se privadili novemu, netekmovalnemu ritmu življenja?

Ker sem se dobro zavedal, da bo tekmovalnih skokov enkrat konec, sem se na to začel pripravljati že pravi čas. Še ko sem skakal, sem si že našel zaposlitev v prijateljevem podjetju. Samo zato, da sem preveril, ali sem sposoben hoditi vsak dan v službo, sedeti pretežno za računalnikom in ždeti več ur v pisarni. Ko sem spoznal, da s tem ne bom imel težav, sem bil pomirjen in veselo tekmoval še sezono ali dve.

Se je vaše družinsko življenje, odkar gradite drugo kariero, spremenilo?

Je. Predvsem sem zdaj precej več doma. In ker sem družinski človek, mi to zelo prija.

Kaj sicer z ženo Tayo najraje počneta, kadar si vzameta čas samo za vaju?

S Tayo v bistvu nikoli nisva samo midva. Mi z Niki smo družina! Radi smo pač skupaj vsi štirje, saj je enakopraven član družine tudi naš pes Thor.

Kdo je pri vzgoji vaše devetletne hčerke bolj dosleden in kdo bolj popustljiv? Kako Niki očka najpogosteje ovije okoli prsta?

Niki ovija okoli prsta oba s Tayo, prav tako imava oba pri njeni vzgoji enako vlogo. Je pa pri najini vzgoji v ospredju eno bistveno načelo – vsak 'ne' mora na koncu imeti razlog.

Kaj ste sami sebi podarili za 40. rojstni dan? Morda kakšno potovanje?

O tem, da bi sam sebi kaj podaril, pa res nisem razmišljal. Točno na rojstni dan zvečer sem šel delat. Pod okriljem Mednarodne protidopinške agencije (ITA) sem odpotoval v Baku, kjer na svetovnem prvenstvu mlade tekmovalce v tekvondoju izobražujem o pravilih antidopinga.

Z družino ste prepotovali že lep kos sveta. Kam si še želite? Kam bi se vrnili?

S Tayo in Niki res radi potujemo, in ko se vrnemo z ene poti, že razmišljamo, kam bomo šli naslednjič. Ker sem sam med športno kariero obiskoval pretežno mrzle konce sveta, si v prihodnje želim videti več toplih krajev. Rad pa bi šel še kdaj na Japonsko brez tekmovalnih obveznosti. Ta dežela me je ob vsakem obisku res navdušila, a žal med tekmami ni bilo priložnosti, da si jo v resnici ogledam.

Ali kaj pogrešate iz nekdanje športne kariere?

Niti ne. Pa saj sem še vedno vsakodnevno povezan s smučarskimi skoki. Bi pa bila res škoda, če bi ves trud, toliko let in energije, ki sem jih vložil v ta šport, šlo v nič. Da lahko svoje znanje in izkušnje prenašam na nove generacije, mi predstavlja veliko zadovoljstvo. Še zlasti ob misli, da se mogoče zato 'mladim' ne bo treba ukvarjati z bedarijami in neumnostmi, s katerimi smo se morali mi 'stari'.

Lahko še kaj dodava?

Seveda. Vem, da sva bila s pevko Alyo rojena na isti dan istega leta, le v drugi porodnišnici.