Špela Pretnar je zelo zadovoljna s svojim življenjem. Z leti se nikoli ni obremenjevala, petdesetice pa se je zavedala šele, ko je na dom prejela vabilo na mamografijo. »To je bil res šok, ampak seveda sem šla na pregled. Rojstnih dni pa nisem nikoli prav praznovala, saj me med smučarsko sezono pozimi ni bilo doma. Zdaj me je pa vse prehitelo, zato bom petdeset let praznovala pozneje. Zabava bo 26. maja, da ne bo ravno na dan mladosti, in pa zato, da bom lahko kar dva dni slavila,« v smehu pove simpatična Gorenjka, ki že nekaj let živi v Ljubljani in nas razveseljuje s svojim širokim nasmehom in iskricami v očeh. Za slednje pravi, da jih v njej prižiga njen dvanajstletni sin Mak, ki poskrbi, da je ves čas v gibanju. »Trenutno se vse vrti okoli Maka, ki zahteva vso mojo energijo in večino prostega časa. Sicer nisem bila nikoli pretirano za otroke, rajši sem se družila z živalmi, kot da bi se 'vtaknila' v otroka v vozičku. Zdaj pa res uživam, najrajši na svetu sem mama. Imam zelo zahtevnega otroka, ki mi vzame veliko časa, saj sva zelo navezana. Zadnjič me je vprašal, kaj bom naredila, ko bo šel od doma, in sem se pošalila, da ognjemet. (smeh) Zdaj je ravno v občutljivih najstniških letih in želim, da ve, da se lahko vedno zanese name. Toliko kot vložiš v otroka, toliko pozneje dobiš nazaj. Za materinstvo mi nikoli ni bilo žal, zelo sem vesela, da imam možnost biti mama,« razneženo pove Špela, ki je na svojega srčnega najstnika izjemno ponosna.
Kljub tekmam je želela živeti
Poleg razigranega sina je pomembno tudi delo na sebi in Špela zelo dobro skrbi zase. »Nič nimam proti staranju in ne prisegam na botoks. Zelo me pa moti, če vidim neurejeno žensko. Ko grem jaz ven, se rada uredim, rada imam minimalističen slog. Ne uporabljam pa veliko ličil. Veliko se gibljem, poleti kolesarim, včasih sem tudi veliko tekla. K sreči me nič ne boli, ampak nikoli ne izzivam, tečem največ do deset kilometrov. Delam stvari, ki so prijazne do mojega telesa in primerne mojim letom,« razloži in doda, da so zimski športi še vedno njena ljubezen: »Petkrat na zimo grem smučat, pozimi tudi rada tečem na smučeh in turno smučam. S slednjim sem začela med pandemijo in uživam. Fino je, ker ni ljudi, obkroža te narava, prijazno je telesu. Turno smučanje mi prikliče tudi spomin na mladost, otroštvo, ko smo smučali čez gozd. Vsakič, ko nismo imeli treninga, smo šli čez gozd.«
Ko tako navdušeno razlaga o zimskih športih, seveda ne moremo mimo njene izjemno uspešne kariere alpske smučarke. V dvanajstih sezonah je kar šestkrat zmagala, 13-krat stala na stopničkah in osvojila mali kristalni globus v slalomu.
»Spremenila ne bi ničesar. Mogoče mi je žal za kakšna leta, da nisem bolj pridno trenirala. Ampak jaz sem želela živeti, ohraniti del normalnega življenja. Nisem posvetila vsega smučanju, nisem bila tako pridna in res nisem izvedla vseh treningov. To me je dostikrat udarilo po glavi, ker nisem bila dovolj kondicijsko močna. Po drugi strani pa sem imela tako lepo mladost in se mi zdi, da sem kljub temu dosegla zelo veliko.«
Smučke je v kot postavila leta 2003: »Kot vrhunski športnik se po karieri lahko izgubiš, ker ne veš, kaj delati. Ni tako grozno končati kariero kot se navaditi na nov življenjski ritem. Začneš pogrešati potovanja, ki so ti prej šla na živce. Nisi vajen biti 350 dni na leto doma. Jaz sem k sreči imela mehek prehod v upokojitev. Začela sem delati na Pop TV, pokrivala sem smučanje in zraven potovala. Na Pop TV sem spoznala res veliko izjemnih športnih novinarjev, ki so se iz sodelavcev spremenili v dobre prijatelje vse do danes. Teh let z mojo športno ekipo ne bi zamenjala za nobeno olimpijsko kolajno.«
Blejka se je v poslovnih vodah odlično znašla, saj je bila pridna in delovna, v vsaki službi je pustila odličen vtis. Ko je odšla s Smučarske zveze Slovenije, kjer je pet let delala kot predstavnica za stike z javnostmi, se je podala v povsem druge vode.
Celoten članek je objavljen v reviji Lady, številka 10, ki je izšla 08.03.2023!
