Igralec Sebastian Cavazza je z monodramskim projektom Shakespeare po predlogi Stevena Berkoffa, nekakšno mešanico predavanja, komedije in mojstrskih interpretacij znamenitih monologov Shakespearovih zlobnežev, ki ga je tudi sam prevedel in režiral, nato pa ga še prilagodil slovenskim razmeram ter vpletel nekatere osebne izkušnje z uprizoritvami tega genialnega britanskega dramatika, navdušil občinstvo na premieri v MGL, med njimi tudi svojega očeta, igralca in režiserja Borisa Cavazzo. Ta je dela omenjenega avtorja večkrat igral, leta 1998 pa je v ljubljanski Drami postavil tudi uprizoritev Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) Jessa Borgesona, Adama Longa in Daniela Singerja. »Očetu sem že prej poslal nekaj različic besedila. Vseh skupaj sem jih imel okoli 30. Tako kot jaz je bil skeptičen, kako bo besedilo komuniciralo z občinstvom, saj je tudi jezik vezane vsebine z redkimi izjemami privzdignjen, bal pa sem se tudi, da bo preveč hermetičen, saj se nisem želel spuščati v pretirano razlaganje ali preobsežne obnove besedil in likov, ki jih igram. Ko sem na silvestrski uprizoritvi videl, da deluje, mi je zelo odleglo. Tudi oče je bil navdušen. Dejal mi je, da je sicer čutil, da sem bil malo živčen, a da sem odlično izpeljal,« nam je po premieri razkril Sebastian.