"V moji družini se nihče ni ukvarjal z igralstvom, a nekdo pač mora začeti. Profesor makedonskega jezika in književnosti je že v osnovni šoli ugotovil, da mi jezik lepo teče in da sem rojen za nastopanje. Ta moj dar so dodobra uporabili na številnih šolskih predstavah, pozneje pa sem se vpisal še v dramski krožek. In takrat sem si rekel: igralec bom! Začel sem sodelovati z gledališčem v Kumanovem in brez težav opravil sprejemne izpite na akademiji za dramsko igro v Skopju, čeprav niso bili lahki,« nas na pot svoje kariere popelje Saško Kocev. A sanje o tem, da se bodo vloge študentu akademije ponujale kar same od sebe, so se kmalu razblinile. »Profesor dramske igre nam ni dovolil, da bi prve tri letnike akademije sodelovali pri igralskih projektih. Želel nas je namreč naučiti obrti, zato ni dopuščal, da bi se v to vmešaval še kdo drug, čeprav smo bili študentje takrat nanj kar močno jezni.«

Prijatelja s Tinom Vodopivcem

Na srečo je takoj po končanem študiju dobil zaposlitev v narodnem gledališču v Skopju, kjer so se vloge in projekti vrstili drug za drugim. »Bil sem zadovoljen s svojim delom in neizmerno sem užival, saj so se že pojavljale tudi filmske vloge. Po desetih letih pa se mi je porodila ideja, da bi napisal stand up komedijo. To je bilo zame nekaj novega, nekaj še neraziskanega in zato velik izziv. Kadar je igralec na odru ali pred kamero, odigra vlogo po scenariju, pri stand up komediji pa mora poskrbeti, da bo ljudi v dvorani nasmejal. Premiera je vedno velik preizkus, saj ne veš, kako se bo občinstvo odzvalo. Ali bo tisto, kar je smešno tebi, smešno tudi gledalcem?«

Prav stand up komedija pa ga je pripeljala do prijateljskih odnosov s Tinom Vodopivcem, s katerim sta se spoznala v Beogradu. »Ko me je nekega dne poklical in mi ponudil glavno vlogo v filmu Nekdaj sladkega, sem bil sprva malo presenečen. V sodelovanje sem privolil pod pogojem, da skupaj prečistiva in izpiliva scenarij. Prišel sem v Ljubljano, kjer sva bila deset dni in tudi kakšno noč zelo zasedena. Vedel sem, v kaj se spuščam, saj je to nizkoproračunski film, ravno nasprotno od Tina, ki ni vedel, kaj ga čaka. Pomagal sem mu na avdicijah pri izbiri igralcev in prav na moj predlog je glavno vlogo odigrala moja kolegica in sodelavka iz skopskega gledališča Jelena Jovanova.«

Navdušen nad Tino Gorenjak

Naj povemo, da sta Jelena in Saško trenutno dva najbolj vroča igralca na Balkanu, ki sta zelo profesionalno sprejela tudi vse okoliščine snemanja filma, saj so film snemali med pandemijo. »Nekaj prizorov smo posneli v enem izmed ljubljanskih hotelov, kjer odigram nekaj vročih strastnih prizorov tudi z igralko Tino Gornjak. Tino sem prvič videl tik pred snemanjem, vendar mislim, da sva se odlično ujela. Večji del snemalnih dni pa je potekal na Bledu in lahko rečem, da mi je ta kraj prirasel k srcu, saj sem tam zelo užival.«

Saško Kocev je poročen, njegova žena je zdravnica. Imata leto in pol staro hčerko, ki je zanj največje veselje. »Žal imam premalo časa za družino, zato si vedno znova dopovedujem, da moram to spremeniti, saj želim biti čim več ob hčerki, ko bo odraščala. Jaz pa si nalagam vedno nove in nove projekte. Zdaj komaj čakam na premiero filma Nekaj sladkega, saj sem prepričan, da bodo gledalci ob tem uživali in se zabavali.«