Zgodbe

Dddr. Andrej Pleterski o zakonu o evtanaziji: Ljudje so ZA dostojno smrt

Neva Železnik
25. 1. 2024, 05.00
Deli članek:

»Rezultati javnomnenjske ankete Ninamedije o podpori ali zavračanju Zakona o prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ), ki nam jih je posredovala pred kratkim, so za nas, ki se zavzemamo za dostojno smrt, zelo spodbudni. Predlog zakona namreč podpira enkrat več ljudi, kot mu nasprotuje. Neodločnežev in tistih, ki zakona ne poznajo, je zgolj petina,« je prepričan dddr. Andrej Pleterski, vodja skupine za pripravo ZPPKŽ pri Srebrni niti, združenju za dostojno starost.

Shutterstock
Ljudje se bolj kot smrti bojijo neodpravljivih bolečin in trpljenja.

Ženske so bolj za. In še nekaj je zanimivo. Zakon opazno bolj podpirajo ženske kot moški. Po mnenju našega sogovornika sta za to vsaj dva možna razloga. »Ženske se bolj zavedajo pomena pravice odločati o svojem telesu, predvsem pa so v večini primerov tiste, ki jim je zaupana skrb za trpeče in umirajoče. Zato problem trpljenja odlično poznajo iz osebne izkušnje.«

Poglejmo rezultate podrobneje. Več kot polovica (53 odstotkov) je takšnih, ki podpirajo sprejetje zakona, le 26 odstotkov vprašanih mu nasprotuje. »To, da je več kot pol anketiranih za, me ne čudi, saj to pomeni, da čedalje več ljudi ve, kako kruto zna biti življenje poslednje dni, ure, minute in sekunde.«

Med podporniki predloga zakona je več žensk (58,9 odstotka) kot moških (48,9 odstotka). Sogovornik še dodaja: »Ženske, ki navadno spremljajo hudo bolne in umirajoče, se tudi zavedajo, da mnogim še tako dobra paliativna oskrba ne pomaga.«

Sicer pa predlog zakona najbolj podpirajo mlajši, stari od 31 do 45 let (kar 67 odstotkov), najmanj pa tisti nad 61 let (45 odstotkov). Najbolj se navdušujejo nad predlogom zakona tisti z dokončano srednjo šolo ali gimnazijo (64,4 odstotka), najbolj pa mu nasprotujejo tisti z višjimi šolami (51,1 odstotka). Po regijah pa predlog zakona najbolj podpirajo v jugovzhodni Sloveniji, primorsko-notranjski in koroški. Najbolj mu nasprotujejo na Gorenjskem in v Posavju.«

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 4., 23. januar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!