Zgodbe

V smrtni nevarnosti, rešilca pa ni

Tina Nika Snoj
17. 1. 2024, 05.00
Deli članek:

Pred kratkim so na portalu 24ur objavili zgodbo o gospe, ki ji kljub urgentnemu zdravstvenemu stanju iz kranjske enote nujne pomoči niso poslali rešilca. Zgodba se je končala tragično. Ob novici se je oglasila ženska, ki so ji pred petimi leti v istem zdravstvenem domu ob počeni anevrizmi predlagali, naj vzame dva lekadola. Na urgenco se je odpeljala sama in na srečo preživela brez posledic. Kako pogosto se zgodi, da je bolnik v smrtni nevarnosti, rešilca pa ni? Nas mora skrbeti ali pa gre le za vsega obžalovanja vredne, a izjemne dogodke?

Shutterstock
Ogrožajoče stanje v smislu nujne medicinske pomoči običajno pomeni, da je človekovo življenje neposredno ogroženo ali da obstaja velika verjetnost resnih posledic, če ne prejme takojšnje medicinske oskrbe.

65-letni gospe se je po vnetju sinusov zdravstveno stanje močno poslabšalo. Glavoboli so jo mučili tako zelo, da se je komaj premikala. Ko je bilo njeno stanje že kritično, so svojci poklicali številko 112, a jim iz urgentne enote v Kranju niso želeli poslati reševalnega vozila. Najprej so jih napotili k osebnemu zdravniku, ko tega niso uspeli priklicati, pa so se odločili k njim poslati dežurno zdravnico. Svojci niso želeli več čakati in so gospo sami odpeljali na nevrološko kliniko v Ljubljano, tam pa se je izkazalo, da je doživela več hudih kapi. Takoj so jo dali v umetno komo, a žal se gospa iz nje ni več zbudila. Ko se je hči z vprašanjem, zakaj reševalnega vozila niso poslali, obrnila na direktorico zdravstvenega doma, je dobila blago rečeno neprimeren odgovor. Še posebej glede na to, da ji je ravnokar umrla mati. Napisali naj bi ji, da »kot svojec oziroma pacient ne more naročati reševalnega vozila sama in da niso mogli vedeti, da gre za nujen primer«.

Ko se ti zgodi kaj takega, zagotovo izgubiš zaupanje v zdravstveni sistem, malo pa verjetno tudi v človečnost. Pa je takšnih primerov veliko ali so izjemni? S tem vprašanjem smo se obrnili na zastopnike pacientovih pravic, saj uradnih statistik ni.

Izjema, a se zgodi

Vlasta Cafnik, zastopnica pacientovih pravic iz Maribora, je v desetih letih delovanja zabeležila dva primera, ko so reševalno vozilo sicer poslali, a so reševalci potrebovali neobičajno dosti časa, da so prišli k bolniku. Obakrat je bolnik umrl. Primera so pozneje obravnavali na Zdravniški zbornici in pri obeh je zunanji strokovni nadzor ugotovil določene pomanjkljivosti. Protokol torej ni tekel tako, kot bi moral. V goriški zdravstveni regiji zadnjih šest let, ko kot zastopnik pacientovih pravic tam deluje Dušan Žorž, niso dobili nobene pritožbe nad urgentnim posredovanjem. Prav tako ne v Novem mestu, kjer pa je bilo nekaj prijav, ko so bolniki čakali predolgo ali pa jim po obravnavi na urgenci niso omogočili prevoza nazaj domov, čeprav je bilo sredi noči in ni bilo na voljo nobenega javnega prevoza. Zastopnica Zlata Rebolj pove, da tudi Zdravstveni dom Novo mesto le izjemoma prejme kakšno pritožbo, če pa že, se takoj odzove s pojasnilom.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 3., 16. januar, 2024.

revija Jana
Izšla je nova številka revije Jana. Prijazno vabljeni k branju!