Pasica: Vsako nepotrebno brutalnost je treba obravnavati skrajno resno
Pasica: Epidemija duševnih motenj med Slovenci se počasi umirja
Ko ste nastopili novo službo, ste mi povedali, da ni še noben zdravstveni minister izkazal takega interesa za ureditev področja duševnega zdravja.
Noben dosedanji minister in tudi nobena dosedanja vlada. Je pa res, da se po epidemiji covida področje duševnega zdravja poudarja čisto povsod, vsaj v Evropi. Težav z duševnim zdravjem je namreč toliko, da so postale ekonomsko problematične. Po vsej verjetnosti bo Evropska unija leto 2024 razglasila za leto duševnega zdravja. No, v Sloveniji smo bili tokrat dejansko pred vsemi in smo za leto duševnega zdravja razglasili že leto 2023. Na srečo enkrat za spremembo nismo bili skoraj zadnji v vrsti. In tako se s tem področjem že skoraj pol leta tudi zelo intenzivno ukvarjamo.
Pa se lahko že pohvalimo tudi s kakšnim uspehom?
Oh, ogromno se dela in ogromno se je že tudi naredilo. Lahko vam povem, da smo od marca 2019 postavili 19 novih centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter 16 centrov za duševno zdravje odraslih.
Torej skupaj 35 v nekaj letih?
Tako.
Preverjam samo zato, ker se sliši prelepo, da bi bilo res.
Tudi za to, kot še za marsikaj drugega, ima po mojem največ zaslug državna sekretarka Jožica Mavčec Zakotnik, ki je leta 2017 dobila v roke poročilo Svetovne zdravstvene organizacije o stanju skrbi za duševno zdravje pri nas. Ob tem poročilu se je tako zgrozila, da je sklenila, da je treba nemudoma ukrepati. Eno njenih prvih dejanj je bilo, da je zbrala krog strokovnjakov, ki smo prej iz čistega entuziazma pripravljali kup strategij že od leta 2009. Zdaj pa smo dobili zeleno luč, da jih tudi udejanjimo. Ker smo imeli pripravljenih veliko zelo konkretnih predlogov, smo v treh mesecih resolucijo o nacionalnem programu duševnega zdravja spravili do parlamenta. Naš končni cilj je 28 centrov za otroke in mladostnike ter 25 za odrasle. Kot lahko izračunate, je torej narejenega že več kot pol.
Iskrene čestitke in globok poklon. In vse to v času neverjetnih medicinsko-političnih viher, ko je večina sistema predvsem razpadala!
Drži, v tem obdobju nam je uspelo napraviti pravi mali »dar-mar«. Ni pa to še niti približno dovolj, glede na to, kar bi ljudje dejansko potrebovali. Področje duševnega zdravja smo namreč tako dolgo sistemsko zanemarjali, da je to prav zločin.
Še ena pomembna novost, ki nam jo je že uspelo vpeljati, je, da psihiatri in drugi člani tima skupnostne obravnave po novem obiskujejo tudi na domu. Celo med korono so tako naši ljudje hodili k bolnikom in se z njimi včasih pogovarjali kar skozi okno.
Res? Kako lepo!
Treba je biti malo fleksibilen, kajne? Obravnava na domu se recimo še posebej dobro obnese pri poporodnih duševnih motnjah. Pri teh imamo v zadnjem času sijajne uspehe. Tudi zato, ker naši timi res dvignejo telefon. Naj povem konkreten primer: nedavno nas je klical mladi očka, češ da se žena nekaj dni po porodu čudno obnaša. Seveda nam je bilo jasno, da moramo najprej izključiti fizične vzroke. Odredili smo, naj se bolnico najprej pelje na urgenco, od tam so jo potem poslali na ginekologijo. Na koncu je bilo ugotovljeno, da gre za sepso, torej vnetje. Ki je nasploh najpogostejši vzrok smrti mamic po porodu. Veste, kaj je pri vsem skupaj najpomembneje? Da smo lahko bolniku in svojcem nemudoma dali navodila za učinkovito pot skozi sistem, kar je danes pri mnogih zdravstvenih težavah morda celo največji izziv. Pozor, diagnoza sepse pri prejle omenjeni mamici je bila postavljena v manj kot štirih urah od prvega klica!
Ko sva se nazadnje pogovarjala, ste zaradi korone in še česa napovedali epidemijo duševnih motenj med Slovenci
Ja, ampak vas lahko zdaj malce pomirim. Po mojih opažanjih se vse skupaj že počasi umirja. Mnogi so med korono res zdržali marsikaj in potem preprosto padli dol. Zdaj pa jih večina že prihaja k sebi. Opomogli so si tudi že mnogi člani zdravstvenega osebja, ki so med korono izgoreli. Je pa res, da je zdaj velik problem, da preprosto ne dobijo sodelavcev – ker želi tako malo ljudi delati v trenutnih razmerah, ki vladajo marsikje.
In tako morajo zdravstveni delavci, ki so se ravno sestavili po izgorelosti, spet garati kot živali?
Ja. In vsaj za nekatere je samo še vprašanje časa, kdaj se bodo spet sesuli. To je trenutno vsekakor ena glavnih zgodb na tem področju.
Ker sodi v vaš rajon, se morava seveda dotakniti tudi škandala, ki je v zadnjem času najbolj razburkal javnost. Torej domnevnih brutalnosti v ljubljanskem Polju.
Gotovo je prav, da poveva kaj tudi o tem. A ljudi bi rada predvsem pomirila. Vedeti je treba, da se s tem problemom na ministrstvu zelo intenzivno ukvarjamo že od novembra 2022.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 26, 27. junij, 2023.
