Zgodbe

Je pravica do izbire naravne hrane ogrožena?

Renata Ucman
10. 1. 2023, 07.00
Posodobljeno: 23. 1. 2023, 15.45
Deli članek:

O tem, ali se nam res lahko zgodi, da bomo tudi na slovensko njivo, vrt ali krožnik dobili nove GSO, poimenovane nove genomske tehnike (NGT), smo povprašali prof. dr. Martino Bavec ...

revija Jana
»Novi GSO ne le ogrožajo zdravje ljudi in naše okolje, temveč so tako invazivni, da dolgoročno ni mogoče zagotoviti pridelave semen in hrane brez njih.«

Marsikdo si pri izbiri živil pomaga z oznako »pridelano – proizvedeno brez GSO«. Vse več jih zavoljo zdravja posega tudi po certificirani ekološki hrani, pridelani brez umetnih škropiv in gnojil. Gensko spremenjeni organizmi so v ekološkem in biodinamičnem kmetijstvu prepovedani. A ko je mednarodna Biodinamična zveza Demeter International lani objavila peticijo za regulacijo nove gensko spremenjene hrane, je bil to za številne alarm. O tem, ali se nam res lahko zgodi, da bomo tudi na slovensko njivo, vrt ali krožnik dobili nove GSO, poimenovane nove genomske tehnike (NGT), smo povprašali prof. dr. Martino Bavec s katedre za ekološko kmetijstvo, poljščine, vrtnine in okrasne rastline Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Pazite, tole ne bo preprosto branje, je pa zelo pomembno, da vemo, kaj nam pripravljajo.

ARHIV MARTINE BAVEC
Martina Bavec

Gensko spremenjeni organizmi so pri nas še vedno prepovedani tako v ekološkem kot biodinamičnem kmetijstvu. Kakšni so glavni razlogi za to?

Ekološko kmetijstvo se vsakič opredeli do različnih novih tehnologij in postopkov v pridelavi ter predelavi hrane. Zavrne tiste, ki imajo lahko negativen vpliv ter lahko pomenijo tveganje za človeka in okolje. Pri tem je na prvem mestu pravilo previdnosti. Mnogi stranski učinki se lahko pokažejo šele dolgoročno, nekateri šele po več generacijah prehranjevanja oziroma krmljenja z gensko spremenjeno krmo pri živalih. Uradna testiranja pred sproščanjem gensko spremenjenih organizmov (GSO) pa trajajo le krajši čas. Do nedavnega so krmljenja testnih živali z gensko spremenjeno krmo trajala 60 dni, sedaj 90. Če na testnih živalih v tem času ne zaznajo sprememb, se to šteje, da je GSO varen. Ali je taka ocena primerna tudi za govedo, ki ga do zakola redimo 24 mesecev, in za krave molznice, ki so na kmetijah od štiri do 12 let? Prav tako se šele dolgoročno pokažejo posledice v okolju in naravi. Danes, 30 let od začetka sproščanja gensko spremenjenih kmetijskih rastlin v okolje, je izguba globalne biodiverzitete na kmetijskih površinah več kot očitna. Leta 1992 je Senat ZDA sprejel stališče, da so gensko spremenjene rastline enakovredne običajnim. Potem pa se je začela hitra zamenjava semen številnih kmetijskih rastlin z gensko spremenjenimi patentiranimi sortami.

Kakšne so doslej dokazane negativne posledice?

Dokazanih negativnih posledic na okolje, biodiverziteto in človeka se je v teh letih nabralo že veliko. V zadnjem obdobju vzbujajo pozornost znanosti zlasti spremembe mikrobioma tal, rastlin in živali, ki se krmijo z gensko spremenjenimi rastlinami, in posledično tudi človeka. Večina danes gojenih gensko spremenjenih rastlin je odporna proti herbicidu glifosatu, njegova uporaba se je izjemno povečala. Pojavlja se kot onesnaževalo tako v tleh kot v vodi, preko hrane in krme pa tudi v živalih in človeku – vključno z mlekom doječih mater. Tako se krog zaključi pri še nerojenih otrocih, torej naslednjih generacijah. Pri predelavi hrane pa so celo mnogi encimi in drugi prehranski dodatki, aditivi, pa tudi vitamini, proizvedeni s pomočjo gensko spremenjenih mikroorganizmov. Če se želimo prehranjevati s hrano, pri kateri ni bila uporabljena genska tehnologija, so prva izbira ekološka živila. Pri teh je prepoved uporabe GSO ena od temeljenjih zahtev in prepovedi. Druga izbira pa so sicer konvencionalna živila, pri katerih se zagotavlja pridelava brez GSO. A pri teh se, v nasprotju z ekološkimi, uporabljajo tudi kemična fitofarmacevtska sredstva in lahkotopna mineralna gnojila. Pri nekaterih konvencionalnih živilih v okviru posebnih certifikacijskih shem neodvisni kontrolni organi nadzirajo tudi na primer uporabo krme v reji živali in zagotavljajo, da ni bila uporabljena gensko spremenjena krma. (Po zakonodaji EU namreč ni treba označevati živil živalskega porekla, kjer je bila uporabljena gensko spremenjena krma.) V Sloveniji imamo tako shemo že od leta 2011, z oznako »pridelano/proizvedeno brez GSO«.

Vendar to v ekološkem kmetijstvu ni edina pomembna prepoved.

Ekološko kmetijstvo je poleg uporabe GSO zavrnilo uporabo hrane in izdelkov, kjer so dodane snovi na ravni nanodelcev, ki lahko prosto preidejo celične membrane, kloniranja živali, embiotransferja in tako dalje.

revija Jana
»V zadnjem obdobju vzbujajo pozornost znanosti zlasti spremembe mikrobioma tal, rastlin in živali, ki se krmijo z gensko spremenjenimi rastlinami, in posledično tudi človeka.«

Biodinamična zveza Demeter International je že lani objavila peticijo za regulacijo nove gensko spremenjene hrane. Kaj se novega dogaja na tem področju, pa tega še ne vemo?

Da, to je pomemben poziv. Zadnja tri, štiri leta je namreč na ravni organov in raznih delovnih skupin v institucijah EU ponovno odprta razprava o GSO oziroma o novih žlahtniteljskih tehnikah. Včasih jih celo v uradnih dokumentih napačno prevedejo. Na primer, v prispevku za svet ministrov EU 21. 9. 2020 sem zasledila prevod, da so to »moderne kmetijske tehnologije, za katere se zavzema Slovenija«, vendar pa o tem vprašanju v kmetijskem in živilskem sektorju še nisem zasledila nobene razprave. Na ravni organizacij s področja ekološkega kmetijstva so se namreč že leta 2015 opredelili do novih genomskih tehnik in jih zavrnili! Spomladi leta 2020 smo nekateri raziskovalci prejeli anketo Evropske komisije o stališčih do novih genomskih tehnik. Zbirno poročilo anket iz Slovenije, poslanih na EK, pa kaže, da so jih večinoma izpolnjevali raziskovalci s področja biotehnologije in le malo, na primer, s področja kmetijstva, kjer imamo drugačne poglede. Glede na cilje EU v strategiji »From field to fork«, ti pa so do leta 2030 doseči najmanj 25 odstotkov kmetijskih površin z ekološkim kmetijstvom, in jasno prepoved uporabe GSO v zakonodaji o ekološkem kmetijstvu (Uredba 2018/848), se torej postavlja vprašanje, ali nemara ni v ozadju celo ideja, da bi lobisti oziroma odločevalci želeli nove genomske tehnike celo dovoliti v ekološkem kmetijstvu. Sektor ekološkega kmetijstva se je že do tega jasno opredelil! Morda pa bo treba pridobiti še kako stališče o NGT v prehrani in kmetijstvu v obliki ankete med prebivalci EU?! A čeprav gre za genske spremembe, ki se z naravnimi postopki ne bi zgodile, se zdaj namesto GSO že uveljavlja novo ime – zdaj jih imenujejo »gensko preurejanje« oziroma nove genomske tehnike. To je podobno primeru, ko se želijo izogniti besedni zvezi »nanotehnologija«, tudi z že deloma negativno konotacijo, in namesto nanodelcev uvajajo novo besedno zvezo »psevdo mikrodelci«. Torej isto vsebino zapakirajo v novo embalažo tako, da ji spremenijo poimenovanje.

Kaj bi morali vedeti o teh novih genomskih tehnikah?

GSO prve generacije so nastali z vnosom dodatnih genov drugega živega organizma v rastlino, največkrat bakterij, s pomočjo t. i. genskih pištol, ki zelo neciljno ustvarjajo spremembe. Te rastline se potem uporabi za prehrano ljudi ali živali. Nove genomske tehnike (NGT) pa omogočajo velike spremembe v genomu tudi brez vstavljanja dodatnih genov iz drugih vrst živih organizmov. Drugo ime za te tehnike je »gen editing« ali preurejanje zaporedja genov v okviru iste vrste. Po letu 2001 je bilo razvitih že veliko laboratorijskih metod, ki omogočajo spremembo  oziroma urejanje genoma, kot so CRISPR, TALEN, tehnologije nukleaze cinkovih prstov, tehnologije meganukleaz, z oligonukleotidi izzvane mutacije (ODM), epigenetske spremembe (z RNA usmerjena metilacija DNA (RdDM)). Z razvojem metod in aplikacijo sprememb v živih organizmih se ukvarjajo številni znanstveniki v javnih institucijah in zasebnih biotehnoloških podjetjih, ki znanstvena odkritja aplicirajo na rastline, živali, mikroorganizme in te spremenjene organizme, na primer sorte, tudi avtorsko oziroma patentno zaščitijo.

Več si lahko preberete v reviji Jana, št. 2, 10. 01. 2023

revija Jana
Jana, št. 2, 10. 01. 2023