Tekst: Katja Božič, foto: Šimen Zupančič
Med griči z vinogradi se na sončnem hribu naselja Malečnik razprostira slikoviti Sončni raj. Kmetijsko posestvo, ki je dolga leta počivalo, sta pred leti začela obujati Bogdan in Petra Mak. Najrodovitnejše površine sta zasejala z industrijsko konopljo, bučami, piro, bobom in sladkim krompirjem batata. Ustvarila sta prekrasen nasad številnih zelišč, ki z leti vse bolj pridobiva prepoznavno obliko. Celotno kmetijstvo v Sončnem raju je ekološko. Pristen stik z naravo lahko človek pri njih doživi že po nekaj minutah vožnje iz središča Maribora. Posestvo – hrib s hiško na vrhu – se dobesedno utaplja v soncu in na prelep jesenski dan, ko smo jih obiskali in so se temperature dvigovale nad dvajset stopinj, je pokazalo vse svoje barve. V teh dneh je resda glasneje, saj Bogdan z delavci zaključuje vinsko fontano, ki na začetku novembra za nekaj dni poskusno odpira svoja vrata, sicer pa je človek tod okoli obkrožen predvsem z meditativnimi zvoki narave.
Odločitev za konopljo.»Začelo se je tako, da sva s Petro želela najeti njivo, kjer bi lahko zasadila nekaj zelišč in industrijsko konopljo,« je začel Bogdan zgodbo Sončnega raja. Ker pa je lastnik posestva kmalu po tem, ko sta najela njive, umrl, sta kmetijo kupila. Pa sta se – ekonomistka s svojim podjetjem in inženir lesarstva, ki je bil takrat projektant centrov za velnes –, vrgla v »morje«. V prvem letu sta vsak dan pred službo, ob petih zjutraj, hodila zalivat rastline, vajo sta ponovila popoldne po službi. Ker kmalu tako ni šlo več, se je eden moral odločiti za kmeta, se je smejal Bogdan. Jasno je bilo, da bo to on. S posestvom se že nekaj let ni nihče ukvarjal, zato je bilo zapuščeno in povsem zaraščeno. Njuna prva investicija je bil nakup gorskega mulčerja za ureditev posestva. Da so lahko plačevali položnice, je prvo leto z njim opravljal storitve zasebnim naročnikom. »Takrat je ogromno medijev pisalo o čudežni rastlini konoplji, ki je uporabna na tisoč in en način,« je povedal. Zato sta se jo s Petro odločila posaditi.
V proizvodnjo CBD.Sama sta razvila svoje sušilnice z ravno pravimi pogoji za pridobivanje dobrega konopljinega čaja. Očitno sta prišla na trg ravno pravi čas in uspela zajahati pravi val, saj je podjetje Lidl njihov čaj vzelo v prodajo v svoji liniji Lidlova lojtrca domačih. »Tako se je začela naša prodaja. Takrat so v štirih dneh pokupili vse naše izdelke.« Odtlej redno sodelujeta z njim. Ljudje so izvedeli za kakovost njihovega čaja in od njih začeli kupovati surovino za predelavo v CBD – olje, smolo ali kapljice, ki po mnogih izkušnjah prinašajo številne zdravilne rezultate. Ker pa je cena za kilogram surovine vedno bolj padala in se niso želeli spustiti pod določeno raven, so začeli CBD proizvajati sami. »Povezali smo se z docentko dr. Tanjo Bagar, direktorico in predsednico strokovnega sveta Mednarodnega inštituta za kanabinoide, in drugimi, ki nekaj vedo o tem, kako ga proizvajati. Odločili smo se za petodstotnega, ker je to koncentracija, ki jo telo najbolje absorbira, škoda bi bilo delati bolj koncentriranega, ker presežek telo izloči. Takrat smo na slovenskem trgu tržila CBD štiri podjetja, danes nas je 26. Do začetka poletja letos smo brez težav prodajali. Na Agenciji za varno hrano in ministrstvu za zdravje sem vprašal, ali lahko prodajamo, pa mi nihče ni rekel niti da lahko niti da ne smem. Tudi inšpektorji, ki so nas obiskovali na sejmu Narava zdravje, nam niso nikoli prepovedovali prodaje – do maja ali junija letos, ko so proizvajalcem in uvoznikom prepovedali prodajo CBD in vseh izdelkov, povezanih z učinkovinami, ki se pridobivajo iz cvetov indijske konoplje.«
Šli bomo na ulice.»Evropska unija je namreč uvrstila koncentrirane izdelke iz indijske konoplje na seznam tako imenovanih novih živil, poslanci pa so to potrdili, čeprav v zadnjih petih letih ni bilo niti enega zapisnika, da bi se kdo s priporočenim odmerkom CBD zastrupil ali imel stranske učinke. Poznani pa so primeri ljudi, kar je moč najti tudi na Wikipediji, ki so imeli težave z uživanjem sintetičnega CBD, ki ga je mogoče dobiti na recept. Za 'nova živila' bi bilo treba narediti klinične študije o njihovi varnosti za uporabo v prehrani ljudi, CBD se namreč prodaja kot prehransko dopolnilo. Procedura pomeni kup administracije. Pred enim letom je podjetje iz Slovaške vložilo več kot 250.000 evrov, da bi pripravili dokumentacijo in osnovne analize, pa se od takrat niso premaknili niti za en milimeter. Ker so vložili splošno prijavo, bi izsledki veljali za vse, a se je zataknilo v administraciji evropskega parlamenta,« je razlagal Bogdan in dodal, da za zdaj ne more opustiti prodaje CBD, ker bi to pomenilo propad njegove kmetije, ki ji konoplja prinaša 85 odstotkov prihodkov. »Pristojnim sem povedal, da če nameravajo to dokončno izpeljati, naj nam dajo vsaj toliko časa, da prestrukturiramo svoje kmetije, to se ne more zgoditi čez noč. Mislili so, da nas bodo prestrašili, zgodilo pa se je nasprotno, konkurenti smo se med seboj povezali in pokazali, da imamo neko moč. Skupaj imamo več tisoč uporabnikov, ki se bodo borili za svoje zdravje, pa četudi na ulici.«
Zakaj ne bi preprosto odstopili?»Kam bo šla ta pot, v tem trenutku še nihče ne ve. Pišejo se neki pravilniki. Sam vidim rešitev v tem, da bi politika in ministrstvo za zdravje pogumno pristopila in razumela, da imamo velik potencial, ki bi ga lahko izkoristili – ne nazadnje strokovne knjige govorijo o tem, da je ta del Štajerske in Prekmurja eno najboljših področij za gojenje konoplje v Evropi. Ta panoga je ustvarjala potencial za kmete Pomurja, ki so že tako zapostavljeni. Slovenija bi lahko rekla, da se te uredbe ne bo držala, in od nje odstopila. Verjamem, da se je to mogoče dogovoriti,« je prepričan. Če to ne bo šlo, bo najprej moral odpustiti osebo, ki jo je zaposlil (in bil ponosen, da jo je lahko), potem pa bo moral prestrukturirati kmetijo. »Usmerjamo se tudi v turizem, a potrebna so vlaganja. Zame so vzgoja, pridelovanje in predelovanje konoplje strast, način življenja. Ni se mi težko zbuditi ob treh zjutraj, da preverim, kako se suši. To me je prevzelo. Za preusmeritev kmetije bi moral spremeniti svoje življenje, miselnost, za to bi potreboval najmanj dve leti prehodnega obdobja,« je poudaril.
Izkustva Sončnega raja.Na svojih površinah želijo v naslednjih letih omogočiti obiskovalcem pristen stik z naravo. Pokazati, da je možno sobivanje in vračanje h koreninam tudi v hitrem tempu življenja. Ljudem želijo ponuditi znanje, ki ga bodo naši zanamci še kako potrebovali, če bodo želeli z občutkom izkoriščati darove narave. Tako Bogdan med drugim izvaja obrede hoje po žerjavici, ki se jih je učil od pionirja hoje po žerjavici Franja Trojnarja. »Ker sem tudi gorski vodnik in vodim otroke po gorah, opažam, da nas je strah tudi tistega, kar ne obstaja. To je mogoče fino pokazati s hojo po žerjavici – 90 odstotkov ljudi gre čez brez težav. Imamo delavnice za otroke – letos smo recimo izdelovali mila in ptičje valilnice. Veliko družin prihaja na ogled učnega čebelnjaka, kjer vidijo, kako nastaja med in kako so organizirane čebele.« Trenutno pa končujejo vinsko fontano. »Z idejo nas je presenetil Petrin sin, pa ga najprej nisva resno jemala, potem pa se nama je zdela prava stvar za povezovanje z lokalnimi kmeti, večinoma vinarji. Želim si namreč, da naš kraj zaživi!«
