Zgodbe

Slovenski česen se vrača!

Katja Božič
20. 9. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Na slovenskih trgovskih policah že 20 let primanjkuje slovenskega česna, smo ugotavljali v eni preteklih številk. Kmetje naj bi njegovo pridelavo začeli opuščati zaradi prenizke cene v primerjavi s kitajskim, ki je zadnja leta preplavil svet. Čeprav imamo v Sloveniji dovolj zemlje za pridelavo, ta menda zahteva veliko dela, kmetje so jo skratka začeli opuščati.

Na slovenskih trgovskih policah že 20 let primanjkuje slovenskega česna, smo ugotavljali v eni preteklih številk. Kmetje naj bi njegovo pridelavo začeli opuščati zaradi prenizke cene v primerjavi s kitajskim, ki je zadnja leta preplavil svet. Čeprav imamo v Sloveniji dovolj zemlje za pridelavo, ta menda zahteva veliko dela, kmetje so jo skratka začeli opuščati. Ker se dostikrat sprašujemo o kakovosti zelenjave in sadja, ki prihaja iz daljnih dežel, je toliko bolj dobrodošla novica prekmurske Kmetijsko-turistične zadruge Žitek, da so njihovi člani pridelali nekaj več kot tono avtohtonega prekmurskega česna. Slovenski česen se torej počasi vrača!

Zadruga Žitek, kar v prekmurščini pomeni »življenje«, je nastala na pobudo ljudi z Goričkega, ki velja za enega najmanj razvitih predelov Slovenije in kjer je nezaposlenost precej velika. Po drugi strani imajo ravno ti ljudje veliko možnosti, saj imajo zemljo. »Vejo, kako pridelovati, le prodati ne znajo,« pravi Andreja Počič iz zadruge Žitek, ki si prizadeva oživiti Goričko in pridelke tamkajšnjih kmetov spraviti v prodajo.
Pridelujmo česen! Zadruga deluje drugo leto. »V prvem letu je bila težava v tem, da smo imeli večje povpraševanje od ponudbe.« Zato so veliko hodili po terenu in goričke kmete seznanjali z idejami. »Pripravili smo veliko izobraževanj, motivacijskih delavnic, da smo jim predstavili delo, pridobiti smo si morali njihovo zaupanje.« Cilj je, da bi njihovi člani postali manjši kmeti, ki bi prodajali svoje presežke. Ti so sedaj, po enem letu, enkrat ali celo dvakrat večji od prejšnje sezone, članstvo v njihovih vrstah se samo povečuje – zdaj imajo že okrog 80 članov. »Na srečanjih smo ljudi spodbujali, naj poleg kultur, ki so jih gojili prej, posadijo prav tako zanimive, a ne več tako pogoste ali sploh izginule. Ena takih je česen, za katerega res ne vemo, zakaj se ga kmetje ne odločajo saditi. V Sloveniji je mogoče vsega deset manjših pridelovalcev česna. Le v redkih trgovinah po Sloveniji boste našli slovenski česen, čeprav ga pri kuhanju porabimo veliko. Prav tako ga veliko porabijo v slovenski živilski industriji, a povsod je mogoče dobiti le uvoženega. Tako smo napravili akcijo in za goričke kmete pripravili predavanje o česnu, nanj je prišlo res veliko ljudi in na koncu sta se za njegovo pridelavo odločila dva moška, ki sicer sploh nista kmeta, imela pa sta zemljo in sta bila pripravljena poskusiti – pri delu so sodelovale tudi njune družine. Imamo zelo dobro strokovno podporo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu v Murski Soboti, kjer dobimo pomoč glede kmetijske predelave, in z njo sta sodelovala.« Na začetku marca sta posadila avtohtoni spomladanski prekmurski česen na 50 arih zemlje in bila na koncu zelo zadovoljna – pridelala sta namreč približno tono in dvesto kilogramov česna. Zadruga ga je odkupila in pošel je v hipu.« Že naslednji dan po tistem, ko je bila novica o pridelku slovenskega česna objavljena v enem od časopisov, so prejeli več kot 30 klicev iz vse Slovenije, celo iz Primorske – od posameznih kupcev do večjih trgovin, ki so želeli kupiti slovenski česen. »Večji del pridelka smo dali v trgovine Era.«

Več v Jani št. 38, 20.9.2011