Zakon o dejavnosti splošnega pomena, s katerim naj bi vlada modernizirala javni sektor in preuredila delovanje 1495 javnih zavodov, vse bolj buri duhove. Medtem ko vlada zagotavlja, da je strah pred privatizacijo javnega sektorja odveč, vse več civilnih gibanj državi ne verjame več in opozarja, da gre za plenilski zakon, s katerim hočejo bogate elite zapleniti še zadnje skupno premoženje, ki je ostalo, to pa so javno dostopne storitve iz zdravstva, sociale, šolstva, kulture in športa. Pri tem naj ne bi šlo za nič drugega kot za tajkunsko ropanje še zadnjih preostankov socialne države. Med najbolj odločnimi nasprotniki zakona je tudi Marjeta Šibav, vodja zdravstvene administracije v bolnišnici Šempeter pri Novi Gorici, in članica več sindikatov in civilnih gibanj.
Zadnje čase nas poleg vsega drugega razburja napovedana privatizacija javnega sektorja, saj želi država prenesti premoženje občin in države na javne zavode. Kaj pravzaprav to pomeni za nas?
To ne pomeni nič drugega, kot da bi postali javni zavodi finančno avtonomni in organizirani po vzoru gospodarskih družb, vanje pa bi bil omogočen vstop zasebnega kapitala. Vsi javni zavodi se po tem zakonu lahko preoblikujejo v komercialna podjetja, kjer bodo uprave, nadzorni sveti in le nekateri zaposleni dodatno nagrajevani iz dobička, lastniki pa bi lahko črpali dobiček iz javnih storitev. To bi pomenilo odprt lov na sedaj javno premoženje občin in države ter razgradnjo socialne države.
Torej natanko tisto, kar bi pogubilo še zadnje preostanke socialne države, namreč, javno šolstvo, zdravstvo, socialno skrb, kulturo …
Ja, zakon omogoča vse tisto, kar se v javnih storitvah ne bi smelo zgoditi. Omogoča plenjenje in izginotje javnih zavodov v zasebnih rokah. Spodbuja razvoj komercialnih dejavnosti v javnih zavodih, kar bo šlo glede na izkušnje na račun slabšanja javnih storitev, ki jih prebivalci potrebujemo. Ker poznam najbolje zdravstvo, od koder izhajam, se bom predvsem dotaknila te javne službe, opozarjam pa, da je problem povsem enak tudi pri drugih področjih.
Kako lahko privatizacija zdravstva vpliva na zdravje Slovenk in Slovencev?
Privatizacija in komercializacija, ki sta pri nas že dvajset let plod pohlepa, prilaščanja javne lastnine in bogatenja na račun zdravja ljudi, povzročata dražje javne storitve in manjšo dostopnost do njih. Škoda na zdravju ljudi, ki je ni nihče ugotavljal in za katero doslej ni nihče odgovarjal, pa je zelo velika.
Ste lahko povsem konkretni?
Že dosedanje koncesije so v zdravstvu povzročile veliko škode, saj več kot 30 odstotkov zdravstvenih domov ne more več v skladu z zakonom skrbeti za zdravje prebivalstva, za katero so odgovorni. Zaradi večjega dobička se opravljajo nepotrebne zdravstvene storitve ali se ljudem v profitno motiviranih lekarnah prodaja zdravila, ki so v škodo njihovega zdravja. Pred kratkim je bil v javno-zasebnem partnerstvu odprt dom za starejše občane v Idriji. Storitve so se čez noč podražile za približno 44 odstotkov. Koncesije so se delile po poznanstvih ali zaradi zasebnega interesa zdravnikov, le redko kje zaradi potreb zdravstva. Javna sredstva in programi ter kader so se jemali zdravstvenim domovom in bolnišnicam, da so jih župani ali ministri dali tistim, ki delajo kot zasebniki v dobičkonosnih organizacijah. Zelo malo koncesij se je dodelilo v odročne kraje, kjer bi bile edino smiselne, saj tam ne bi bilo racionalno graditi zdravstvenih domov. Vendar podjetnikov odročni kraji, kjer ni mogoče veliko zaslužiti, večinoma ne zanimajo.
Več v Jani št. 38, 20. 9. 2011
Tekst: TINA HORVAT, tina.horvat@delo-revije.si, foto: ŠIMEN ZUPANČIČ
