Vremenske spremembe, v katere nekateri še vedno ne verjamejo, povzročajo vedno več težav, saj so ekstremne razmere vedno pogostejše. Žal nas je tudi letos udarilo, še bolj so se razmnožili tudi tisti manjši, ki jih je težje najti in pobirati. Glede polžev in njihovega zatiranja ni veliko novega, zato le ponovimo, kaj se da narediti.
Na prvem mestu je še vedno pobiranje
Spomladi je smiselno najti dovolj časa za pobiranje polžev, da bo manj težav poleti, kadar bo deževno vreme. Zagotovo pa je še bolj smiselno to početi septembra, ko se razmnožijo za naslednje leto. Saj ni nujno, da jih iščemo po celem vrtu. Lahko jim nastavimo vabe, kjer jih najdemo. Radi imajo pivo, a ne vsakega in predvsem mora biti sveže. Zato lahko vanj namočite kuhinjske krpe in jih nastavite po vrtu. Tam jih boste zjutraj našli. Prav tako imajo ene rastline raje kakor druge. Ko boste ugotovili, katere so to pri vas, bo delo nekaj lažje. Vaba je lahko zanje tudi koruzni zdrob. Nastavite polento na krožnike, vendar naj nanjo ne teče voda z listov rastlin. Tam jih boste vedno nekaj našli. Nekateri pravijo, da se polente najedo in umrejo. V poskusih na fakulteti v Ljubljani to sicer ni bilo dokazano, a s polento sem jih dolgo lovila tudi jaz. Najdete jih tudi pod deskami in poberete dokaj preprosto. Žal jih je vedno veliko tudi v okolici zelenjadnic, zato je pobiranje nujno vsak dan. Pa zgodaj je treba vstati. Preizkušeno. Pobiranje v trdi temi pomeni, da jih najdemo tudi desetkrat več kakor kmalu po sončnem vzhodu.
Nastavljanje preprek
Polži ne morejo preko nekaterih ovir, na prvem mestu sta to baker in cink. Vendar mora biti ovira široka vsaj 15 cm. Ko pride cela žival na tako oviro, jo strese elektrika. Nekateri poročajo, da je učinkovita tudi ovčja volna, ki se jo polaga okoli ogroženih rastlin. Zagotovo je, kadar ni vsa premočena. Žal pa je škode največ prav zdaj, ko je dežja toliko, da je volna premočena.
Zastirke iz praproti in zlate rozge
Nekatere rastline polže motijo, zato ne gredo radi preko njih. Na prvem mestu bi omenila gozdno praprot. Ta je lahko suha ali še zelena. Učinkuje kar nekaj časa. Naberemo si jo, zastirko pa obnovimo vsak mesec. Lahko jo položite okoli rastlin, lahko pa samo na potke in okoli vrta. Na drugem mestu bi omenila kanadsko zlato rozgo in orjaško zlato rozgo. Zelo sta si podobni, razlika med njima je minimalna. Sta pa invazivni, tujerodni rastlini, bolj ju kosimo, večjo korist delamo tudi okolju. Ju je pa zdaj, ko še ne cvetita, težko prepoznati. Na biotehniški fakulteti v Ljubljani je bil poskus z njo zelo uspešen. Uporabljali so posušen material, a menim, da bi učinkovala tudi zelena zastirka. Ko so preverili učinek ovire in vodnega izvlečka, je bil v obeh primerih skoraj stoodstoten. Težava je le ob dežju, ko vodni izvleček ne učinkuje dolgo. Menim, da bi bila uspešna tudi zalivanje s kavo in ovira iz rastlinskih delov omenjenih rastlin. Poleg preverjenega učinka zgornjih rastlin nekaj časa učinkujeta tudi bezeg in vratič. Kot zastirka seveda. A bezgovo zastirko (listi in cvetovi ali samo listi) je treba večkrat obnavljati, kar tedensko je treba nanesti nove rastlinske dele. Lahko pa se tudi posuši skupaj in potem dodaja po potrebi.
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 24, 13. junij, 2023.
