Jožef Škof že več kot desetletje opozarja, da imamo v Sloveniji premalo koz. »Le nekaj tisoč jih je, morali bi jih spraviti na sto tisoč. Pa bi bili še vedno daleč za Švico, ki jih ima več kot pol milijona,« pravi. O kozjereji pove, da je daleč najrentabilnejša in da koze v ozračje izpuščajo najmanj prebavnih plinov. Zakaj se torej več ljudi ne odloči zanje? »Da jih je v Sloveniji tako malo, smo krivi sami. Starejši se teh časov še spomnijo, mlajši pa ne morejo verjeti, da je to res – leta 1954 je naša nekdanja država sprejela Zakon o prepovedi reje koz. Na območju Jugoslavije so v tem letu pobili tri milijone koz! Tudi v Sloveniji so takrat skorajda izginile. Še danes ima kozjereja pri nas zanemarljiv obseg. Koz še nismo rehabilitirali kljub vsem dokazom, da so daleč najbolj koristne, zdrave, inteligentne, čiste in da se v veliki meri znajo oskrbeti same. Stokamo za propadlimi delovnimi mesti, naši župani pa sploh ne želijo pomisliti, koliko gospodinjstev bi lahko živelo in imelo prihodke od reje koz. Izkušnje drugih držav dokazujejo, da je kozjereja odlična rešitev tudi za manjše kmetije,« pravi. Svetlobna leta daleč smo od časov, ko so bile koze tako cenjene, da se jih je celo kradlo, saj so bile neke vrste živi denar, menjalno blago med plemeni.
Cenili so ga že stari Grki. Veliko zanimivega je moč prebrati v Škofovi knjigi z naslovom Kozjereja. Denimo: »Kozje mleko, za razliko od kravjega, telesa ne zasluzi. Kravje se presnavlja dve uri in pol, kozje pa le 40 minut. Njegovo zdravilnost so poznali že v starih časih. Hipokrat ga je uporabljal tudi pri zdravljenju najtežjih bolezni. Paracelzus je kozjemu mleku pripisoval veliko zdravilno vrednost, najbolj pa je cenil kozje kislo mleko. Tudi pri protirakavi dieti dr. Budwigove nekateri trdijo, da dosežejo najboljše rezultate, če kozjo skuto mešajo z lanenim oljem. V azijskih deželah podobno še danes veljata kozje kislo mleko in sirotka za zdravilo za številne bolezni, zlasti za raka in pljučne bolezni.« Omeni celo, da so onkološki bolniki za 30 odstotkov manj časa v bolnišnici, če jedo kozje meso in izdelke. Je res mogoče, da je kozje mleko tako koristno, a se tega sploh ne zavedamo? Preverili smo, kaj o njem govorijo študije.
Zavira kopičenje holesterola v krvi. Znanstvene raziskave potrjujejo, da kozje mleko učinkuje antikancerogeno, izboljša imunski sistem in zavira kopičenje holesterola v krvi. Pri ljudeh, ki so alergični na kravje mleko, so ugotovili manjšo dovzetnost za alergenost kozjega mleka. Natančneje, med alergiki na kravje mleko naj bi bilo od 30 do 40 odstotkov takih, ki lahko brez težav uživajo kozje. Zaradi manjših maščobnih kroglic je to lažje prebavljivo tudi za ljudi, ki imajo poškodovana jetra. Strokovnjaki se nadejajo, da bo mogoče v prihodnosti izolirati bioaktivne komponente, prisotne v mlečni maščobi kozjega mleka, in jih uporabiti za preprečitev lipidnih bolezni. Sicer pa velja, da vsebuje kozje mleko skoraj za polovico več vitamina A, 25 odstotkov več vitamina B6, 13 odstotkov več kalcija kot kravje mleko in 134 odstotkov več kalija. Poleg tega vsebuje glikopeptide, glikoproteine, nukleotidne sladkorje in oligosaharide, ki olajšajo prebavljanje, pomirjajo črevesno sluznico in spodbujajo rast flore v črevesju.
Več v reviji Zarja Jana, št. 12, 22.3. 2021
