Nasveti

Izberite svoj najljubši šport

Jana
10. 7. 2009, 13.48
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Strokovnjaki pravijo, da smo telesno zasnovani kot pradavni lovci, kar pomeni, da bi morali vse dneve tekati za (še hitrejšo od nas) hrano, se torej kar naprej gibati, jesti pa tisto, kar ulovimo in glede na letni čas naberemo v naravi. Skratka - malo.

Strokovnjaki pravijo, da smo telesno zasnovani kot pradavni lovci, kar pomeni, da bi morali vse dneve tekati za (še hitrejšo od nas) hrano, se torej kar naprej gibati, jesti pa tisto, kar ulovimo in glede na letni čas naberemo v naravi. Skratka – malo. V resnici mnogi pri delu sedimo, nato gremo domov, se peljemo z dvigalom v šesto nadstropje,  postorimo najnujnejše in občepimo pred televizorjem. Če smo imeli kakšne opravke, smo morda prehodili pol kilometra.  Za zajtrk smo pojedli kruh s sirnim namazom in sladkano kavo, za kosilo svinjsko zarebrnico, krompir, sladko zelje in puding z vaniljevim prelivom. Potem popoldne najbrž vtaknemo v usta še kakšen bonbon ali piškot, zvečer pogoltnemo sendvič  s salamo,  zraven pa mrzlo pivo. 2300 kalorij torej. Porabili smo jih le 1500. Odgovor, zakaj je kar 65 odstotkov Evropejcev in 55 odstotkov Evropejk predebelih, med njimi vse več mladih in celo otrok, je torej na dlani.


  Shujševalni računi so silno preprosti, le izpeljati jih je težko. Če bi hotela štiridesetletna dama z 88 kilogrami shujšati na teden en kilogram, bi morala pri obrokih privarčevati 500 kalorij (če imamo v mislih uvodni jedilnik, bi se morala odpovedati pivu in krompirju pri kosilu, kar res ni prehudo odrekanje), 300 kalorij pa bi morala pokuriti z ustreznim gibanjem. Goljufanje (se pravi, da bi si 300 kalorij pristradala) ne rodi uspeha. Gibanje spravi presnovo v pogon, v maščobne celice požene kisik in pomaga pri zgorevanju maščob. Kako torej doseči, da bi vsak dan pokurili predpisano energijo?
Da bi pokurili 300 kalorij, bi morali:
Hoditi  uro in pol.
Kolesariti eno uro.
Plavati eno uro.
Plesati eno uro.
Teči pol ure.
Vaditi aerobiko tri četrt ure.
Igrati tenis štirideset minut.
Teči na smučeh pol ure.

Toda kakšen šport sploh izbrati, če začenjamo iz nič?  Športni zdravniki, ki zelo dobro poznajo izpahe, zvine, pretegnjene mišice in podobne nevšečnosti, svarijo, da moramo začeti počasi, z aerobnimi vajami, s hojo in plavanjem, šele nato se lotimo zmernega teka, iger z žogo in kolesarjenja na daljše proge.
Seveda se bomo odločili za dejavnost, ki nam najbolj koristi, ki je po možnosti dovolj družabna, da lahko pritegnemo tudi družinske člane in prijatelje, ki nam ne jemlje preveč časa in je sprejemljiva tudi za naš žep.

Od kolesarjenja do jahanja

Med tistimi, ki se redno gibajo, je najbolj razširjen šport kolesarjenje (več kot tretjina),  seveda pa mnogi zanesenjaki športne panoge kombinirajo – torej kolesarijo, tečejo in pozimi smučajo, poleti pa plavajo. Na drugem mestu je tek, na tretjem plavanje, kar je že nekoliko bolj zapleteno, saj moramo imeti za redno vadbo v bližini bazen. Vsi trije športi razgibajo vse telo, zato so še posebej priporočljivi. Na četrtem mestu je fitness, na petem v zahodnih državah nordijska hoja, ki postaja pogost šport tudi pri nas, sledijo ji igre z žogo, za kar potrebujemo seveda družbo, pa rolanje in drsanje ter aerobika, med »eksotične« dejavnosti pa sodijo joga, borilni športi, golf in jahanje. Ponudba je velika, mi pa se bomo izgovarjali predvsem na – čas. Da ga namreč nimamo. Kar seveda ni res. Če vstanemo zjutraj dvajset minut prej in opravimo serijo vaj, ki jih lahko sestavimo po navodilih iz knjig, še bolje pa je, če se pridružimo kakšni skupini v telovadnici in se vaj naučimo, kakor je treba, smo opravili že zelo veliko. Telo poženemo v pogon in tudi tek bo po opravljeni telovadbi nekoliko zmernejši. Če nam torej zjutraj uspe (na sobnem kolesu ali kako drugače) pokuriti 100 kalorij, nam jih ostane za čez dan še 200. Že občutek je sijajen, če naredimo nekaj zase že navsezgodaj.