Zgodba njegove bolezni se je začela spomladi leta 2004, ko se mu je na jeziku naredila majhna rana, ki ga je ob stiku z zobmi začela motiti. Šel je k zobozdravniku in dobil navodilo, naj se malo manj grize v jezik. Toda tako strokoven napotek mu ni pomagal, kajti ranica se ni hotela zaceliti. Čedalje bolj ga je motila, zato se je proti koncu istega leta še enkrat odpravil k zobozdravniku. Ta ga je napotil h kirurgu, da je odvzel delček tkiva za pregled. Preiskava je pokazala, da tkivo ni rakavo, zato se je Grant pomiril, čeprav ga je ranica še naprej motila. Prav takrat se je pripravljal na odprtje svoje restavracije Alinea v Chicagu in je z nadlogo živel, ne da bi se z njo pretirano ukvarjal. Navsezadnje je bil star le 30 let. Njegov urnik je bil ubijalski: delal je po 20 ur dnevno, spal samo tri ali štiri ure. Ko so ga vprašali, kaj je v človeškem življenju precenjeno, je prepričano odgovoril, da spanje. Ustvaril si je družino, dobil dva otroka, pa tudi ločil se je zelo kmalu. Njegova prva in edina ljubezen je bila kuhinja.
Zdravniki so mu hoteli odrezati jezik
Spomladi leta 2007 pa mu je jezik tako zatekel, da ni mogel več razločno govoriti. Tega ni mogel prezreti. Tudi jesti ni mogel več normalno. Živel je samo še od juh, vendar je še naprej nemoteno delal vse dneve. Junija 2007 je spet poklical zobozdravnika, ki ga je tokrat napotil k ortodontki. Ta je na prvi pogled ocenila, da ranica, ki je postala precej večja, ne more biti posledica ugriza. Odvzeto tkivo ni puščalo nobenega dvoma: Grant je imela raka v precej napredovali fazi. Pozneje so zdravniki ugotovili, da se je bolezen verjetno začela razvijati že leta 2003. Zakaj prva biopsija ni pokazala, da gre za raka, nihče ne ve. Posledica je bila, da se je rak že pošteno razvil. Zdravniki iz najbolj znanih specializiranih centrov za zdravljenje raka v ZDA so Grantu pojasnili, da so usta za razvoj rakavega tumorja zelo »negostoljubna,« saj številni mikroorganizmi v slini rakavim celicam preprečujejo razmnoževanje. Toda te celice se »znajdejo«, poleg tega pa so, poenostavljeno povedano, precej agresivne. Čez nekaj časa se začnejo množiti in rastejo tja, kjer je to mogoče. Tako se je Grantu na jeziku razvil tumor, rakave celice pa so naselile tudi vratne bezgavke. Prihodnost je bila vse prej kot rožnata. Predlagali so mu takojšnjo operacijo, s katero bi izrezali večji del njegovega jezika in tudi precej okoliškega tkiva. Po operaciji bi za prehrano verjetno potreboval cevko, njegov glas pa bi bil tak, kot si ga predstavljamo pri robotu.
Napovedali so mu skorajšnjo smrt
Vse to so zdravniki mlademu kuharju povedali brez trohice sočutja, čakajoč, da bo pritrdil in takoj legel na mizo. A se je odločil, da jezika ne da. Da čuta za okušanje ne bo izgubil. Sedel je za računalnik in začel iskati druge možnosti. Šele peta je bila zanj sprejemljiva. Zanimivo je, da je bila prav v njegovi bližini, v univerzitetni bolnišnici v Chicagu. Predlagali so mu intenzivno zdravljenje s kemoterapijo in obsevanjem. Operacija z izrezovanjem jezika bi bila šele zadnja možnost. V tej bolnišnici so takrat začeli klinično raziskavo, v katero so vključili tudi Granta. Dobival je odmerke treh zdravil (kemoterapijo): paklitaksel in karboplatin, zraven pa še monoklonsko protitelo cetuksimab. Mimogrede, na zdravnike v tej bolnišnici so po drugih znanih onkoloških centrih v ZDA gledali malce postrani, češ, kaj se sploh gredo s takšno raziskavo, če je jasno, da je operacija najboljši način zdravljenja. Toda prvi rezultati so bili zelo spodbudni: bolnikom z napredovalim rakom glave in vratu se je že po kemoterapiji tumor zmanjšal za 70 odstotkov.
Grant je 12 tednov dobival zelo agresivno kemoterapijo, nato se je začelo še obsevanje, ki je opravilo še s preostankom raka. Obsevali so ga šest tednov. Posledice so bile opekline po koži. Zaradi obsevanja je ostal tudi brez okusa. Hrana mu ni dajala nobenega ugodja več. Nekaj lahko nadomestiš z vidom, je rekel, pa tudi z vohom. Če vohaš vaniljo, lahko skoraj začutiš njen okus. Toda slanega in sladkega ni mogoče pričarati ne z vonjem ne z videzom. Po končanem obsevanju so ga znova temeljito pregledali. Vse preiskave so potrdile veselo novico: raka ni bilo več, premagali so ga. Grant je leto dni pozneje pripovedoval, kako so se mu okusi počasi vračali. Najprej je znova okusil sladko. To je bil vzrok za praznovanje v restavraciji njegovega prijatelja, ki mu je pripravil jedilnik iz petih vrst slaščic.
Grant je o svojih izkušnjah napisal knjigo. V njej se prepletata kuhinja in rak, tako kot na primer pri kolesarskem superjunaku Lanceu Armstrongu rak in kolo. V svojem življenju ni kaj dosti spremenil. Ugotovil je le, da potrebuje več časa zase in za svojo družino. Večino časa pa še vedno posveti kuhanju, ki mu prinaša zadovoljstvo.
Cigarete, alkohol in okužba s HPV
Rak glave in vratu je skupna oznaka za bolezni, ki se naselijo v ustni votlini, nosu in nosnih votlinah, pa tudi v žrelu in požiralniku. Strokovnjaki onkologi pojasnjujejo, da se večina glavnih tipov te bolezni razvije v tako imenovanih ploščatih celicah na površini vedno vlažne sluznice. Če rakave celice prodrejo v globino, gre za napredovalo obliko bolezni. Tako kot po navadi velja za rakave bolezni, se tudi rak glave in vratu pogosto dolgo ne pokaže. Če pa se, so to ranice v ustih, razjede, ki se nočejo pozdraviti, tako kot se je to zgodilo pri Grantu. Prizadeto mesto lahko oteče, je belkaste ali rdečkaste barve. Na vratu se lahko pojavi vozel, bulica, ki ne boli. Znak bolezni je tudi boleče grlo, ki se nikakor ne pozdravi, ali hripavost in sprememba glasu, težave pri dihanju, pogosto krvavenje iz nosu, dvojni vid, težave pri žvečenju, bolečine v čeljustih ali v ušesu. Vse to so tudi znaki mnogih drugih, manj hudih bolezni, vendar je treba biti pozoren nanje in obiskati zdravnika, da stvar razišče.
Rak glave in vratu zdravniki povezujejo s kajenjem in uživanjem alkohola. Najnevarnejša je kombinacija obojega. Zbolijo bolj moški kot ženske, vendar se število bolnic povečuje. V Sloveniji letno na novo zboli med 400 in 450 ljudi. Pogosteje zbolijo ljudje po 40. letu. Toda nič od tega ni pravilo. V opisani zgodbi, na primer, Grant ni kadil, pil je zelo redko in bil je tudi bistveno mlajši, ko je zbolel. V zadnjem času strokovnjaki ugotavljajo povezanost nastanka raka glave in vratu z okužbami s humanimi papilomskimi virusi (HPV).
Za ugotavljanje bolezni je na voljo kar nekaj preiskav. Med najpomembnejšimi je biopsija, odvzem delčka, ki ga patologi podrobneje pregledajo, lahko pa bolnika pošljejo na rentgenski pregled, ultrazvok, računalniško tomografijo, magnetno resonanco ali na pregled z napravo PET (pozitronsko emisijsko tomografijo). Ko ugotovijo, da gre za raka glave in vratu, določijo, koliko se je bolezen razvila in kakšne so celice (stadij). Če ostane na mestu, je to zgodnji stadij, če se je rak spustil v bezgavke, je bolezen napredovala, če pa so v telesu tudi razsevki, temu rečejo metastatska bolezen. Od tega je odvisen tudi način zdravljenja. Številne rake glave in vratu je mogoče zelo dobro pozdraviti. Največ je odvisno od tega, kako zgodaj jo odkrijejo. Kot so pojasnili Grantu (takšno je tudi standardno zdravljenje), se zdravljenje največkrat začne z operacijo, odstranitvijo obolelega in tudi okoliškega tkiva. To bolnikom povzroča velike težave, saj imajo mnogi po operaciji iznakažen obraz (ni redko, da je treba izrezati tudi čeljustno kost, rekonstrukcije pa so zelo zahtevne) ali pa je moteno hranjenje oziroma govor.
Povsod po svetu zdravniki zagotavljajo, da se skupaj z bolnikom odločajo za najboljšo možnost zdravljenja. To pomeni zdravljenje, ki ga je pripravljen sprejeti tudi bolnik. Zdravniki imajo očitno vsepovsod težave s tem, da sprejmejo bolnikovo odločitev in upoštevajo njegove želje. Na srečo je v dobi informatike mogoče najti več možnosti na spletu. Pri zdravljenju raka glave in vratu bolnik sreča specialiste, ki zdravijo bolezni ušes, grla in nosu (otorinolaringologe), pa tudi strokovnjake maksilofacialne kirurgije, onkologe, rentgenologe, psihologe, govorne terapevte in še koga. Bolniki dostikrat potrebujejo tudi specialiste plastične kirurgije.
Drugo zdravljenje obsega obsevanje in kemoterapijo. Med kemoterapevtiki so danes v uporabi tudi tarčna zdravila, ki so jih na primer uporabili pri zdravljenju ameriškega kuharja. Tudi naši zdravniki bolnike zdravijo s kombinacijo kemoterapije, tarčnega zdravila (cetuksimaba) ter obsevanja, če gre za napredovalo oziroma metastatsko obliko raka glave in vratu.