Življenje ni pravično. Nagrade tudi niso vedno poštene. Veliko poklicev je premalo plačanih, ker je še dovolj takih, ki imajo radi svoje delo in jim druge stvari pomenijo več kot denar. A vseeno bi morali razmisliti o tem, kaj je tisto, kar nam daje voljo do življenja. Kar nas navdušuje. Uči. Se bomo tem stvarem odrekli, ker niso nujne?
Nadomestila za predvajanje glasbe za avtorje že vrsto let pobira društvo SAZAS. To v javnosti nima prav pozitivne podobe – tudi zato, ker bi bili mnogi srečnejši, če bi bila nadomestila nižja ali jih sploh ne bi bilo. Pa se potem primerja zneske avtorskih pravic za glasbenike s pisateljskimi, ki so precej nižji, da ne govorimo o tem, da danes številni portali kopirajo novinarsko delo, ki očitno postane po objavi javna last. Glasbeni avtorji so torej lahko zadovoljni, da imajo društvo, ki deluje in svojim članom še vedno izbori pravična plačila. Namesto da bi si vsi želeli organizacijo, kot je SAZAS, da bi tudi na drugih področjih ščitila naše interese, pa večina vedno znova navija za to, da če mi nimamo nič, vzemimo še tistim, ki nekaj imajo.
Avtorsko delo pri nas nikoli ni bilo posebej cenjeno. Bolje nagrajujemo uspešne trgovce, ki samo dodajo maržo izdelku, ki ga nabavijo drugje in potem prodajo naprej. To, da nekdo iz tišine ustvari melodijo, da sestavi besede tako, da se bralca dotaknejo, da na bel papir nanese barve, ki nas popeljejo v drug svet …, pa imamo za balast, konjiček, ki ne potrebuje finančne stimulacije.
Nekoč smo verjeli, da nam bodo stroji pomagali pri težaških opravilih, danes pa je že jasno, da bo UI nadomeščala našo kreativnost. Pravzaprav je nenavadno, da je vplivnica Nina Gaspari pred kratkim za svojo knjigo prevedla odlomke tuje avtorice, če omenim najnovejši primer plagiatorstva, ko pa bi lahko UI naročila, naj tiste stavke vsaj malo predela, če se njej sami ni ljubilo.
Chat GPT že upošteva navodila za stil in še marsikaj, da prilagodi pisanje. Tudi pesmice zna rimati, pa ustvarjati slike. Zakaj bi torej plačali karkoli za knjigo, sliko, kajne, ko pa lahko na računalniku vsak dan izdelamo novo s poljubno tematiko.
Živimo v potrošniški družbi. Nekatere blagovne znamke imajo velikanske cene. Zakaj je lahko neko oblačilo zvenečega imena tudi tisočkrat dražje od robe na tržnici, pri ustvarjalnosti pa iščemo uravnilovko in primerjamo hitre rime z legendami? Morda bo prav UI pokazala pravo vrednost novih idej, saj niti najzmogljivejši stroj danes ne more ustvariti nečesa inovativnega, ko je vendar osnova te aktivnosti, da uporablja, kar že obstaja. Samo človek lahko ustvari nekaj iz nič. In zato bi morali vso ustvarjalnost nagraditi tako, da bi se to tudi izplačalo.
Prispevek iz rubrike OB ROBU je objavljen v reviji Jana, št. št. 3., 16. januar, 2024.
