Vprašanje:
S partnerjem varčujeva za nakup hiše in med drugim se zanimava za nakup državnih obveznic. Zanima naju predvsem, ali je nakup državnih obveznic bolj donosen od vezanih vlog, kje jih kupiva oziroma na koga naj se obrneva, kakšno je tveganje in kakšen je trenutni donos. Še podrobneje: imava 50.000 evrov, ki jim bo kmalu potekla vezava na banki, in naju zanima, ali bo na kratki rok (pol do eno leto) za naju donosneje, če jih vloživa v te obveznice.
Odgovor: Nakup stanovanja je ena občutljivejših investicij v življenju. Praviloma se za nakup nepremičnine odločamo enkrat, pri čemer veliko pozornost posvečamo temu, kje nepremičnina stoji. In če najdemo lokacijsko zanimivo nepremičnino, moramo reagirati hitro in jo čim prej kupiti. Zato pa takrat seveda potrebujemo dovolj likvidnih finančnih sredstev. In to mora biti cilj vaše kratkoročne naložbene usmeritve – finančna likvidnost. To za obdobje enega leta lahko dobite pri denarnem skladu, deloma pa tudi pri obveznicah in v bančnem depozitu.
Državne obveznice so med manj rizičnimi naložbami, saj zanje jamči država, vendar pa trenutno pri vlagateljih niso najbolj zaželene. Tako so vsaj dali vedeti vlagatelji v Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Nemčiji, kjer je bilo pri zadnji ponudbi tovrstnih državnih dolžniških papirjev povpraševanje podpovprečno. Razlog je verjetno ta, da se ljudje vse bolj zavedajo, da so obveznice denarna naložba s fiksno obrestno mero, ki zaradi tiskanja ogromnih količin denarja brez realne osnove in posledično pričakovane visoke inflacije vedno bolj izgublja zaupanje investitorjev, ki ne verjamejo, da lahko v prihodnje ohranijo realno vrednost investiranega denarja. Če se bosta odločila za investicijo v obveznice, lahko vse uredite na katerikoli borznoposredniški hiši. Dobro je poznati tudi njihov trenutni donos (do dospetja) in vedeti, da institucionalni vlagatelji obveznice večinoma držijo v svojih portfeljih do zapadlosti ter z njimi redkeje trgujejo, zato likvidnost sekundarnega trga obveznic ni prav velika.
Še nekoliko manj boste likvidni pri bančnem depozitu, kjer je obljubljena obrestna mera vezana na pogodbeno dobo depozita. Kljub temu da država do konca leta 2010 fizičnim osebam garantira za celotno višino bančnih vlog, menim, da je znesek bolje razdeliti na tri depozite pri treh različnih bankah. Tudi pogodbena doba za depozit naj ne bo daljša od treh mesecev, saj se boste le tako lahko pravočasno odzvali na morebitne spremembe na finančnem trgu. Verjetno je trenutno najboljša možnost kratkotrajna naložba (do eno leto) kombinacija prejšnjih dveh naložb, združenih v denarnem skladu. Ta vam zaradi razpršenosti naložb sklada zagotavlja optimalno razmerje med varnostjo, donosnostjo in likvidnostjo vloženih denarnih sredstev. Če vam uspe v naslednjem letu ohraniti realno kupno moč privarčevanih sredstev, boste lahko nadvse zadovoljni.
Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati do razmišljanja, odločiti pa se morate sami. Samo vi sami lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila določenemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj lahko v času od objave pride do spremembe.
Vprašanja za premoženjskega svetovalca nam lahko pošljete na naslov: Uredništvo Jane, Dunajska 5, 1509 Ljubljana ali po elektronski pošti na: jana@delo-revije.si, oboje s pripisom: Janin finančni kotiček. Zaradi boljšega razumevanja vašega vprašanja nam prosim čim bolj natančno opišite vašo finančno situacijo.
