Janin finančni kotiček
Svetuje: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalecJanin finančni kotiček
Kaj bo jeseni?
Gospodarski položaj bo s prihodom jeseni verjetno spet videti precej slabši od trenutnega. Napovedani so sindikalni protesti in podražitve. Nizka gospodarska rast ne kaže na hiter izhod iz krize, mnenja ekonomistov glede prihodnosti pa so deljena. Zanima me, ali v prihodnje lahko pričakujemo deflacijo ali inflacijo?
Spoštovani bralec, gospodarske in finančne napovedi se za prihodnost res zelo razlikujejo, kar je tudi razumljivo. Vsakdo ima namreč svojo kristalno kroglo, s katero »napoveduje« prihodnost. Moja kristalna krogla recimo kaže na tretjo realno možnost, ki se ji reče stagflacija. Gre za sočasen pojav dveh nezaželenih ekonomskih stanj: padajoče gospodarske rasti in povišane inflacije. Ta pojav lahko postane zelo dolgotrajen, ker si ukrepi za odpravo inflacije in spodbujanje gospodarske rasti nasprotujejo. Nekateri analitiki sicer menijo, da se bo gospodarska rast v jeseni okrepila, a poglejmo si realno stanje. Po zadnjih statističnih podatkih Statističnega urada RS znaša statistično letna inflacija 2,1 %. Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so se cene blaga dnevne porabe (proizvodov, katerih rok trajanja je zelo kratek: kruh, mleko, zelenjava ...) v enem letu zvišale za 6,1 %! Slovenija ima po podatkih prej omenjenega urada čedalje večje izdatke in čedalje manjše prilive. Vse več izdatkov gre za socialna nadomestila ter obresti za najeta posojila. Obresti na javni dolg, ki so leta 2008 znašale 412 milijonov evrov, naj bi po podatkih Umarja leta 2013 narasle na 900 milijonov evrov. Čedalje manj pa je, zaradi stečajev in plačilne nezmožnosti podjetij, prihodkov od davkov in socialnih prispevkov, povrhu vsega se je zmanjšalo tudi investicijsko trošenje države. Da bo slika popolna, se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem v Sloveniji za 13.000 povečalo tudi število neaktivnih prebivalcev. Med neaktivne prebivalce so v Sloveniji uvrščeni vsi, ki ne opravljajo dela, a kljub temu prejemajo neke prihodke (delovni invalidi, študentje, upokojenci, prejemniki socialne podpore ...). Podobno žalostno sliko prikazujejo tudi podatki Eurostata, ki kažejo na to, da je bil v letu 2008 BDP na slovenskega prebivalca devet odstotkov pod povprečjem Evropske unije, lani pa je bil ta že 14 odstotkov pod prej omenjenim povprečjem. Se torej lahko izognemo stagflaciji? Glede na nespodbudno demografsko sliko, nujno pokojninsko reformo, ki bo veliko trenutno zaposlenih pognala v predčasno upokojitev, napovedane jesenske podražitve, povečano brezposelnost in nekonkurenčno gospodarstvo menim, da ji bo težko uiti. Na povečanje cen nafte ali žita na mednarodnih blagovnih borzah naše gospodarstvo namreč ne bo moglo vplivati. Se bo pa nanj prisiljeno prilagoditi, kar bo sprožilo verižne podražitve, gospodarstvo pa se bo zaradi manjše dobičkonosnosti podjetij upočasnilo. V prihodnje nas torej čakajo viharji, proti katerim bomo lahko gradili obrambne zidove, ali pa si postavili mline na veter.
Nasveti so informativni. Z njimi vas želimo napeljati do razmišljanja, odločiti pa se morate sami. Samo vi se lahko odločite, katera naložba je za vas najboljša, vsaka vaša odločitev pa bo vaš denar izpostavila nekemu tveganju. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj lahko v času od objave nastanejo kakšne spremembe.
Jana št. 24.8.2010
