Spoštovana gospa, zamenjati banko je danes verjetno bolj preprosto in manj stresno kot zamenjati frizerja. Nova pravila za zamenjavo banke vam namreč omogočajo zamenjavo bančnega računa brez nepotrebnih stroškov, neštetih obiskov stare in nove banke ter neprijetnih zapletov. Stroškov zapiranja računa ni, če račun obstaja vsaj eno leto, zamenjavo za stranko opravita stara in nova banka sami in to vključno z vsemi trajnimi nalogi ter direktnimi obremenitvami. Za odprtje računa na novi banki potrebujete le osebno izkaznico in davčno številko, postopek zamenjave banke pa se začne po odprtju novega računa in oddaji vloge za zamenjavo banke, ki vsebuje tudi zahtevo za ukinitev računa pri prejšnji banki. Postopek zamenjave banke poteka brez večjih izzivov, če imate na starem računu poravnane vse obveznosti. V primeru, da imate na račun vezan kredit, se utegnejo njegovi pogoji (obrestna mera) spremeniti, zato bi bilo to dobro najprej preveriti na banki, katere komitentka želite postati. Če še se ne niste odločili, katera banka bo vredna vašega zaupanja, vam predlagam, da si vzamete čas in na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije (http://www.zps.si/osebnefinance/index-page-page_banke_trr_vprasalnik.htm) izpolnite vprašalnik, ki vas bo vodil do banke, s katero boste glede na vaše plačilne potrebe lahko najceneje sodelovali. Stroški poslovanja se pri nekaterih bankah kar občutno razlikujejo, zato naj vam ne bo odveč nameniti nekaj minut za izpolnitev preprostega vprašalnika. Če banko menjate zaradi stroškov, je menjava zagotovo upravičena. Če pa jo nameravate zamenjati zaradi boljših pogojev varčevanja, po mojem mnenju zamenjava ni smiselna. Banka je namreč le posrednik med kapitalom in gospodarstvom in ni namenjena varčevanju! Še posebej ne v gospodarski in finančni situaciji, v kateri smo danes in ki nas še čaka v prihodnje. Večina še vedno meni, da je »varčevanje« v bankah bolj varno kot vlaganje v druge finančne naložbe, ker obstaja sistem jamstva (s 1. 1. 2011 do 100.000 evrov). Ali sistem jamstva tudi resnično deluje tako kot je mišljeno, se bo pokazalo šele v nadaljevanju krize. Poleg jamstva je tu obrestna mera, ki že več let ne dohaja realne inflacije, saj evrska valuta v povprečju zadnjih devetih let izgublja 11,9 odstotka realne kupne moči na leto. Pri enoletnem depozitu z obrestno mero 2,85 odstotka torej vaše premoženje izgubi dobrih 9 odstotkov realne vrednosti. Se vam zdi to varčevanje varno?
Piše: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec
Jana št. 52, 28.12.2010
