Mnenja

Ne špekulirajte z namenskimi sredstvi!

Jana
17. 1. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Leta 2005 sem po nasvetu borzne svetovalne skupine investirala v zaprti investicijski sklad na Hrvaškem prosta sredstva, da bi jih dolgoročno oplemenitila.

Leta 2005 sem po nasvetu borzne svetovalne skupine investirala v zaprti investicijski sklad na Hrvaškem prosta sredstva, da bi jih dolgoročno oplemenitila, to pomeni v obdobju več kot pet let, kakor mi je bilo svetovano. Drugo leto spomladi bom ta sredstva potrebovala za obnovo stanovanjske hiše, zato sem se že zdaj pozanimala, kakšni so postopki za njihov dvig. Odgovor je bil šokanten: Glede na gospodarsko situacijo na Hrvaškem ni pričakovati, da bi se našel kupec za moje delnice, čeprav je njihova vrednost v tem času padla za 30 odstotkov. Kaj naj storim? Sem popolnoma odvisna od teh sredstev in se moram očitno sama pripraviti na spopad za uspešno prodajo delnic, ker mi borzniki ne morejo pomagati.

Spoštovana gospa Marija, žal mi je, da se morate že na začetku leta spopadati z izzivom, kako čim prej priti do svojega denarja, ki ste ga pred leti investirali v hrvaški zaprti nepremičninski sklad. Ta je zbrano premoženje investiral predvsem v kmetijska zemljišča in stare zgradbe, ki naj bi ob primerni dokapitalizaciji (komunalni ureditvi in podobnem) vlagateljem dolgoročno prinesli premijo.
Ker nimam licence za borznega posrednika, vam ne morem in ne smem dati nobenega konkretnega nasveta. Lahko pa vam in drugim bralcem te rubrike pomagam osvetliti nekaj naložbenih dejstev, na katera morda niste bili opozorjeni ali pa ste nanje pozabili.
Najprej tole: nikoli, res nikoli ne špekulirajte z namenskimi sredstvi! Trgi se lahko zelo hitro obrnejo v neželeno smer in pri njej vztrajajo dlje, kot ste vi pripravljeni ali zmožni počakati ter potrpeti. Investitorje trg zato vedno znova »preseneti« in jih pahne v globoko razočaranje ter hudo denarno stisko. To velja tudi za zaprte investicijske sklade, ki delujejo na nekoliko drugačnih principih kot vzajemni skladi.
Naprej, varčevanje za dobo petih let je po mojih kriterijih srednjeročno varčevanje, dolgoročno varčevanje se začne po sedmem letu. Še posebej pri zaprtih nepremičninskih skladih, ki veljajo za manj likvidne in so običajno prav zato tako oblikovani, in to za daljše obdobje. Na njihovi donosnost in likvidnost lahko vplivajo številni dejavniki: sprememba zakonodaje, sprememba obrestnih mer, nestabilnost nepremičninskega trga, tečajne razlike ...
S prodajo delnic pa imate težave zaradi plitkosti hrvaškega borznega trga, kjer se cena delnice sklada določa na zagrebški borzi na podlagi ponudbe in povpraševanja, a žal zadnjega skorajda ni. Tako v letu 2008 ni bilo zabeležene prav nobene transakcije s temi delnicami, zadnja transakcija pa je bila opravljena pred pol leta! V sredini leta 2009 se je ta  zaprti investicijski sklad spremenil v delniško družbo, kar naj bi mu omogočilo bolj neposredno vlaganje v nepremičnine, posledično višjo donosnost in večjo zanimivost na trgu. Ob uresničeni predvideni 12–15-odstotni letni donosnosti in vstopu Hrvaške v Evropsko unijo bo ta sklad lahko v prihodnje postal zanimivejši. Zato sem prepričan, da vam svetovalna skupina, pri kateri ste investirali, v znak dobre volje in nezavidljivega položaja, v katerem ste se znašli, lahko pravočasno najde kupca za vaše delnice. Saj veste: Dober glas seže v deveto vas, slab pa še nekoliko dlje, kajne?

Nasveti so informativnega značaja. Z njimi vas želimo napeljati k razmišljanju, sami pa se morate odločiti,  katera naložba je za vas najboljša. Z vsako odločitvijo boste tvegali. Prav tako vam svetujemo, da posredovane informacije pred vlaganjem denarja še enkrat preverite, saj se lahko od objave spremenijo.

 

Piše: Matjaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec

Jana št. 2, 11.1.2011