Vprašajte Evo
Zadnje čase se s prijateljicami, ki imajo podobno stare otroke, veliko pogovarjamo o vpisu v šolo, ali je ta pri šestih letih prezgoden ali ne. Ko svojo deklico primerjam z drugimi, se mi zdi bolj tiha in zadržana. V vrtec sicer rada hodi. Opažam, da noče biti glavna pri igri, raje se priključi drugim ali zgolj stoji ob strani in jih opazuje, čeprav vzgojiteljica zatrjuje, da rada sodeluje z drugimi. Brati še ne zna, z veseljem pa posluša pravljice, še raje ima, če si sama izmišljujem zgodbice in ji jih pripovedujem. Razmišljam, da bi jo vpisala leto pozneje, da bi imela še eno leto otroštva, prav tako razmišljajo nekatere prijateljice. Lepo prosim za nasvet, kako naj se odločim, da ji ne bom škodovala.
Odgovor:
Draga zaskrbljena mama, sklepam, da je vaša deklica šolski obveznik, pogrešam pa informacijo, kateri mesec se je rodila. Šoloobvezni so vsi otroci, rojeni v istem letu, naj bo to prvega januarja ali zadnjega decembra, to pomeni veliko razliko. Od januarčkov do decembrčkov je sicer eno leto razlike v starosti, a pri šestih letih je to šestina življenja. Opažam, da deklice v povprečju to razliko laže nadomestijo kot nekateri dečki.
Zaupajte mnenju vzgojiteljice
Le verjemite vzgojiteljici, deklico dobro pozna, saj z njo preživi velik del dneva. Ker spremlja vso skupino, lahko opazi, ali v čem morda odstopa od skupine, saj vi te primerjave nimate.
Zaupajte tudi stroki
Strinjam se z vami, da je šestletnik res popolnoma drugačen od sedemletnika, čeprav gre le za eno leto starostne razlike. Vem, da je včasih to težko, a skušajte zaupati sistemu, ki otrok pri šestih letih ne pošilja kar tako v šolo, ampak ima za to pretehtane razloge. Najbolj vas (in tudi nekatere druge starše) skrbi, je, da je vse skupaj prezgodaj. Vedeti morate, da ni le všolanje premaknjeno za eno leto bolj zgodaj, ampak da je sistem v prvem razredu popolnoma drugačen od tistega, ki ga poznate iz otroštva. Če vas kljub vsemu še skrbi, se oglasite v šolski svetovalni službi in se pogovorite o strahovih.
Z vstopom v šolo nikakor ni konec otroštva
S tem pa, da šola otroku vzame otroštvo, se ne morem strinjati. Najpogosteje doda njihovemu življenju dodatno kakovost. Res je, da smo odhajali otroci v šolo sedemletni in se staršem včasih zdi všolanje eno leto prej skoraj nasilje nad otrokom. Pa ni čisto tako. Šola včasih se je razlikovala od današnje šole in zahteve današnjega prvega razreda so drugačne kot včasih. Morda vam bo laže, če si predstavljate, kot da bi bila mala šola priključena šoli. Seveda se program prvega razreda razlikuje od prejšnje male šole, a je današnji prvi razred popolnoma prilagojen starostni stopnji povprečnega novinčka in od njega ne zahteva ničesar, česar ne bi normalno razvit iz zrel šestletnik zmogel. Po svojih dolgoletnih šolskih izkušnjah in spremljanju kar nekaj generacij šolskih novinčkov ugotavljam, da je velika večina popolnoma prilagojena zahtevam prvega razreda in starše pogosto brez razloga skrbi, kako se bodo znašli.
Otroci večinoma zlahka zdrsnejo v šolski sistem. Čas, namenjen spoznavanju novih spretnosti in učenju, se izmenjuje s časom za igro in razvedrilo. In prvošolčki z veseljem sledijo enemu in drugemu, čeprav se nekateri zelo hitro naveličajo posamezne aktivnosti. Marsikateri prvošolček na koncu ure sprašuje, kdaj bo že vendarle igra, kadar se igrajo, spet pogosto sprašujejo, kdaj se bodo še kaj učili.
Osebnostne razlike
Res so pri razvoju med malčki razlike, nekateri so v razvoju zelo hitri, drugi pa malo bolj obotavljivi. Opažam, da so otroci velikokrat intelektualno zreli za šolo, najpogosteje se pojavljajo problemi pri socialni in osebnostni zrelosti. Morda je deklica le bolj zadržana, morda malo previdnejša pri vzpostavljanju stikov. Ne morem se znebiti občutka, da se vam zdi manj zrela, kot je v resnici.
To, da ji berete, je zlata vredno, to, da vas z veseljem in zbrano posluša, je že eden od znakov, da premore dovolj vztrajnosti, da bo lahko sledila v šoli. Seveda je vse našteto le eden od pokazateljev šolske zrelosti. Tisto, s čimer lahko opremite deklico in ji s tem omogočite lažji začetek šolanja, niso šolske spretnosti, ampak druge, splošne življenjske izkušnje. Zmožna mora biti počakati in slediti navodilom. Če se zna samostojno obleči in obuti, si obrisati ritko, zavezati vezalke, če je pripravljena izrezovati, risati in pozna barve, če je usvojila osnove bontona in vljudnega pozdravljanja, če zna uporabiti čudežni besedi hvala in prosim, ste na dobri poti. Branja se bo že še naučila, le dovolj časa ji dajte. Včasih starši preveč hitijo z učenjem branja in pisanja, a otroka naučijo narobe in morajo potem v šoli to popravljati.
Starši ste glede pričakovanj glede prvega razreda zelo različni. Nekaterim staršem se zdi prvo všolanje pri šestih letih pravi bavbav, drugim pa nasprotno, da otrokom ne zagotovi dovolj intelektualnega razvoja. Mislim, da lahko s svojo deklico optimistično pričakate vstop v prvi razred. Srečno!
Piše: Eva Hrovat Kuhar Jana št. 7/ 2012
Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja, družinska terapevtka in vedenjska terapevtka, tudi avtorica razprodane knjige Izziv poroda.
Vprašanja v zvezi z vzgojo otrok lahko pošljete na naslov našega uredništva: JANA, Likozarjeva 3, 1000 Ljubljana ali po elektronski pošti jana@kratermedia.si, oboje s pripisom »ZA EVO HROVAT KUHAR«.
