Na začetku je bil pravi podvig, da je spil nekaj požirkov. Tudi z uvajanjem goste hrane so bile ves čas težave, imela sem občutek, da sem ga vse dni le hranila, da je kaj spravil vase. Še zdaj so skupni obroki prava mora. Pri štirih letih le brska po krožniku, obotavlja se tako dolgo, da se vse ohladi, in vsi smo slabe volje. Da sploh kaj poje, mu kuham le njegove najljubše jedi in, priznam, če mu kaj ni všeč, mu skuham kaj drugega. Včasih ga vse popoldne spremljam z žlico, da nekaj pogoltne. Ob vsem tem mi mož pravi, da ga razvajam in še midva se prepirava. Sin je bolj suhljat, tolaži me le, da pravi pediatrinja, da je popolnoma zdrav.

 Odgovor
Na začetku vam res ni bilo lahko, saj ste novorojenčka komaj pripravili do tega, da je sploh kaj popil, in videti je, da vam še zdaj odzvanja prvobitni strah, ali bo sploh preživel. Pa je, kot opisujete, zdrav fantiček, le za hrano ne pokaže toliko zanimanja, kot bi si vi želeli in pričakovali. Kar nekaj težav se nakazuje. Ena je počasnost pri jedi, saj se tako hrana ohladi in takšna je za neješčega otroka še manj privlačna. Drugo težavo pomeni izbirčnost in zato vaše popolno prilagajanje, vsaj še eno vidim v tem, da si z možem glede prehranjevanja malega nista enotna in da je to pogosto vzrok za vajin spor.

 Ne kuhajte mu znova in znova
Nič niste povedali, kaj je najraje je. Upam, da njegove najljubše jedi niso ocvrte, ker mu s tem ne bi delali usluge. Če so to testenine, kar otroci nasploh obožujejo, je precej bolje. Vsak otrok ima nekaj jedi, ki jih odklanja, in do tega imajo pravico, saj tudi večina odraslih ne je prav vsega, ampak nam kaj bolj tekne od drugega. Bodite pa pozorni na past, v katero ste že stopili. Če malega vprašate, kaj bi jedel, in se potrudite ter mu to pripravite, on pa si potem premisli in zahteva nekaj drugega, gre že za zametek izsiljevanja in mu zaradi tega nikar ne ustrezite. Spoštovanje njegovih želja je vaša dobra volja, podrejanje izsiljevanju nekaj čisto tretjega.

 Skušajte težave reševati postopoma

• Skupaj pojdite po nakupih in naj si sam izbere krožnik in pribor, ki mu je najbolj všeč. Včasih slikica najljubšega junaka na dnu krožnika ali skodelice dela čudeže.
• Morda poskusite z manjšimi obroki. Ni hujšega, kot če neješč otrok vidi pred seboj prenapolnjen krožnik.
• Čisto v redu je, da se mu prilagajate glede okusa, nikakor pa njegove prehrane ne zožujte le nekaj jedi, ki jim je naklonjen. Skušajte uvajati nove okuse, malo po malem mu ponujajte še druge zdrave sestavine.
• Ponudite mu več majhnih, a slastnih obrokov.
• Mislim, da to že veste, ampak vseeno: med obroki naj se ne pase po sladkarijah ali slanih prigrizkih, kot so čips, slane palčke ali kaj drugega, mirno lahko poseže po sadju, kozarcu mleka, jogurtu …
• Pri zelenjavi dela čudeže mešalnik, saj jo lahko izvrstno skrijete v okusne kremne juhe. Sadje mu lahko nastavljate narezano na vabljive zalogajčke. Tudi pico lahko naredite iz polnozrnate moke in jo igrivo okrasite. V jogurt lahko zmešate njegovo najljubše sadje. Naravni sadni sok ne prinaša le prijetnega okusa, ampak je hkrati zelo hranljiv. Tudi sladoled, ki ga večina otrok obožuje, ni slaba rešitev.
• Osnovno pravilo je, da ne gledate, koliko poje vsak dan, ampak ali v približno enem tednu dobi vsa primerna hranila.

 Nikar mu ne sledite s polno z žlico v rokah
Vem, da vas skrbi, da ne bi pojedel dovolj, a nikar se ne spustite na raven leteče žlice, tu se popolnoma strinjam z vašim možem. Za obroke določite primeren čas, sin naj med obrokom sedi pri mizi in naj nikar ne leta okoli. Če si želi oditi od mize, to lahko naredi z vašim dovoljenjem. Na to, da bo zdržal za mizo, bodita pozorna oba z možem in pri tem vztrajajta, seveda v razumnih mejah. S tem bosta poskrbela za kulturo prehranjevanja, pa tudi za to, da bo mali povezal obrok tudi s prijetnim druženjem, ne le s prehranjevanjem.

 Pomembneje kot to, koliko poje, je, da je zdrav
Vedeti morate, da pri polni mizi še noben otrok ni shiral od lakote. Res je, da je užitek videti otroka, ki z veseljem je in z apetitom pomlati obrok, in razumem vas, da vas utruja boj s sinom, da bi kaj spravil po grlu, ampak zagotovilo pediatrinje, da je fantek zdrav, je zlata vredno. Na to bi se spomnila, kadar boste spet občutili obup, kadar se vam bo zdelo, da mali ne poje dovolj.
Je vredno vložiti toliko energije v stalno prerekanje okrog hranjenja? Nevarno je, ker to že prinaša negativno energijo v družino in povzroča nesporazume med vama z možem in otrok to dobro čuti. Od življenja boste vsi skupaj imeli več, če se boste sproščeno prepustili druženju in uživanju. Dober tek in srečno!

Jana št. 15/ 2012

Eva Hrovat Kuhar je mama dveh otrok, univ. dipl. psihologinja, družinska terapevtka in vedenjska terapevtka, tudi avtorica razprodane knjige Izziv poroda.