Prijateljica je to skromno in drobno žensko, ki je v življenju veliko prestala, presenetila z vabilom na lepšanje. »To je bil eden najlepših dni v življenju,« je presrečna povedala Ljubica, ki je pri petnajstih letih prvič postala mama hčerki, osemnajst let pozneje pa še sinu, ki se spopada s tako hudimi zdravstvenimi težavami, da je dobila status njegove uradne skrbnice.

»Pri desetih letih mi je umrl oče, mama je zame in za brata skrbela, kolikor je zmogla in znala. Težko smo se prebijali. Pri petnajstih letih sem tudi sam rodila hčer Matejo. Takrat sem bila še sama skoraj še otrok. Tega se takrat nisem niti zavedala, a sem vse dala skozi. Po dveh letih sem se ločila in z Matejo sva se prebijali sami. Seveda nisem končala šole, saj sem morala delati, da sem lahko skrbela za otroka. Od mladosti nisem imela nič, kljub temu sva bili z Matejo bolj prijateljici kot mama in hči. Pri 16 sem začela delati, direktor mi je podaril leto dni delovne dobe, saj sem bila v Vegi najmlajša delavka,« se spominja. Njena hči je obiskovala tretji letnik srednje frizerske šole, ko je Ljubica končno toliko zaupala moškim, da si je upala katerega spustiti v življenje. Kmalu nato je rodila še sina. Sprva je bilo vse lepo in prav, do devetih mesecev je deček lepo napredoval. Takrat je zbolel za pljučnico, ostal je brez kisika, bil je klinično mrtev, naslednjih 17 dni pa je preživel v komi. To je pustilo posledice na njegovih možganih. Do šestega leta je bil veliko v bolnišnici, imel je različne težave. Ker je bila Ljubica veliko na bolniški, je ostala brez službe. Nato je menjala službe, kot delavka brez poklica z zgolj strojepisnim tečajem ni imela ravno veliko možnosti. Pritiska sinove bolezni in njene brezposelnosti njen partner ni zdržal. Pustil jo je, da se je znašla, kakor se je vedela in znala. Pokonci sta jo držala otroka. In ker so se sinove takšne in drugačne težave vrstile, ji ni preostalo drugega, kot da postane njegova skrbnica. Fant je na videz povsem normalen, a ni sposoben skrbeti zase. Potrebuje nadzor. V službo ne hodi, dobiva nadomestilo za invalidnost. »Poskušal je delati kot varnostnik, a se njegove službe niso ravno obnesle. Ves čas ga je treba nadzorovati, saj bi zlahka kakšno ušpičil, posledice pa so lahko hude,« pripoveduje in dodaja, da se s sinom težko prebijata. Prejemata minimalna sredstva, ki jima ne omogočajo nobenega luksuza. Lani sta prekipevala od veselja, ko sta šla skupaj s hčerko in njeno družino v apartma na morju. To so bili za vse dnevi sreče. Ti so se ponovili pred kratkim, ko jo je prijateljica prijavila na preobrazbo. »Tole se mi zdi, kot da bi šla za en teden na počitnice. Čisto razvajanje. Pred leti sem slišala od kolegic, da je na preobrazbi lepo, a je bilo meni še veliko več od tega!« je presrečno rekla.

 Nasvet frizerke in mojstrice ličenja
Ljubica si ne more privoščiti frizerja. Vsake toliko jo v zameno za malo kave postriže soseda. Tudi liči se ne, saj se niti ne zna, niti nima potrebnih pripomočkov. Tako je na preobrazbo prišla s kratkimi lasmi, pobarvanimi na temno vijoličasto. Frizerka Anja ji je pričesko malo oblikovala. Pobarvala jo je na svetlejšo rdečo, pričesko pa popestrila s prameni.
Mojstrica ličenja Manca se je najprej lotila oblikovanja Ljubičinih obrvi, nato pa ji je s posebnim korektorjem prekrila podočnjake. Šele nato je nanesla podlogo in osenčila oči v rjavih in rožnatih odtenkih, ki so se lepo ujeli z novo barvo las, oči in polti. Z rjavkasto rdečo šminko ji je občrtala usta in že je bila Ljubica nared za fotografiranje.

Jana št. 15/ 2012

 Foto:           Mateja Jordović Potočnik
Ličenje:        Manca Maselj
Kozmetika:  Keune
Stilistka:      Nana Sojer
Pričeska:     Anja Jerman za Frizerstvo Jasna, Jasna Javor, s. p., Ul. Gradnikove Brigade 8, Ljubljana
Obleka nakit: Lunca