Ko mu je povedala, da je pri vhodnih vratih zvonila že petič v zadnjih dneh (izkazalo se je, da na napačni zvonec), ji je povedal še telefonsko številko svojega mobilnika, češ če jo ima že pol Slovenije, jo mora imeti še ona. Gotovo je najbolj oblegan župnik v državi in ni čudno, da je knjiga z njegovimi spodbudami Na spletni prižnici razgrabljena. Trenutno je treba nanjo čakati deset dni.
Telefon mu nenehno brni in po pogovoru za Jano bo še kakšne pol ure vračal klice. Pravi, da je to še posledica prenosov svetih maš med epidemijo, ljudem strašno veliko pomeni, da mu lahko stisnejo roko v živo. »Zaradi tega hodim okoli. Gane me, ko vidim tiste gospe, mame, za katere vem, da bolj malokrat odidejo od doma, pridejo pa v tisto krajevno kulturno dvorano in jim veliko pomeni, da si sežemo v roko, se fotografiramo.«
Sploh ne uporablja izraza promocija knjige – ne, to ni on, naokoli hodi zaradi srečevanja ljudi. Da se v kraju nekaj zgodi, da se ljudje povežejo med sabo – tudi to je pomembno. Je pa še vedno župnik, ki skrbi za duhovno življenje v župnijah Grosuplje, Lipoglav in Polica, čeprav ga res vlečejo na vse konce. Najbrž mora biti težko zavračati prošnje za gostovanja in pogovore – med našim obiskom je moral razočarati gospoda, ki ga je želel v njihov kraj povabiti maja, ampak takrat ima Golob kar tri obhajila v svoji fari in maja se bo res posvetil življenju v župniji. Morda se bosta lahko kaj domenila za jesen. Madonca, to je že tako kot pri glasbenih skupinah, ko si vstopnice za koncerte kupujemo že za leto dni vnaprej! Taka je božja volja, se nasmehne Golob.
Bi bilo pa dobro za vašo razbremenitev, da bi vam pri uporabi družbenih omrežij sledil še kakšen mlajši duhovnik.
Bog ne daj, da bi jamral, in da ne bo pomote, to vse rad počnem. Bi si pa želel, da bi še kakšen duhovnik imel voljo in pogum, da bi morda malo stopil iz cone udobja v cono Svetega Duha. Vem pa, da smo med seboj različni, vsakdo ima svoj edinstveni dar. Moj je pač tak.
Verjetno za vas ni vedno preprosto?
Življenje je lahko zelo preprosto, po drugi strani je pa dobro, če se moraš v življenju malo potruditi. Če se kakšen kdaj spotakne obme in moja dejanja, je njegov problem, v konflikte pa ne grem. Četudi mi kdo nameni kakšno ostro besedo, mu rečem, naj moli zame.
Ste jutranji človek – je to pri župnikih nujno?
Nisem ravno jutranji človek, včasih sem znal kar dolgo poležati, ampak situacija in odgovornost do obveznosti me nagovarjata, da kmalu začnem dan. Od šeste zjutraj je cerkev odprta, skupaj z gospodom kaplanom zmoliva brevir, danes sem torej že imel mašo, verouk ...
Nadaljevanje intervjuja si lahko preberete v reviji Jana, št. 14, 04. 04. 2023.
