Prekaljeni in dobrovoljni poslovni maček pa se je lotil še enega podviga – bogato družinsko zgodovino, v kateri je bila kopica izobražencev in duhovnikov, in svojo življenjsko zgodbo je popisal v zajetni knjigi Avtobiografija. Predal se ji je enako strastno kot ustanavljanju in vodenju podjetij. Lani so jo predstavili v Zagrebu in čestitat so mu prišli tudi nekdanji hrvaški predsednik ter prijatelj Stjepan Mesić, nekdanji predsednik Ivo Josipović in aktualni predsednik Ivo Milanović, nedavno pa še v Ljubljani. Tu sta zazveneli tako hrvaška kot slovenska himna, v dvorani pa so se orosile oči Milanu Kučanu, številnim ministrom in uglednim gospodarstvenikom. Ganili so ga tudi njegovi zaposleni, ki so mu podarili lipo in prekrasno sliko z odtisi svojih rok.
»Predan sem jim z vsem srcem, in oni to vedo. Vedno poudarjam, da podjetništvo niso luksuz, letala, prestižni avtomobili in jahte, ampak skrb za ljudi. Podjetniki moramo skrbeti za to, da naši ljudje dobijo plače, da njihovi otroci jedo, hodijo v šole, kupijo potrebščine in igrače. Ko pride kriza, podjetnik ve, da je njegova edina naloga poskrbeti za svoje ljudi. Brez občutka varnosti ljudje ne bodo dobro delali, podjetje, kjer ljudje ne delajo dobro, pa ne more biti konkurenčno,« pravi Branko, ki je v štirih desetletjih ustvaril pravi imperij. Zastopa kopico največjih in najuglednejših znamk: Procter&Gamble, Philip Morris, Shell, Mattel, Johnson SC, Bolton Group, General Electric, Kellogg’s, Braun, Heinz, Wrigley, Barilla, Duracell, adidas, Elizabeth Arden, Estée Lauder, Burberry, Clinique, Olay, Max Factor and Salvatore Ferragamo … No, ima pa tudi 18 luksuznih vil z bazeni, dva hotela, 41 jaht, na katerih ni nikoli preživljal počitnic ne on ne žena, saj jih oddajajo ...
»V naših podjetjih je kar tri tisoč službenih avtomobilov, vendar se po svojih opravkih vozim sam, brez šoferja,« pove Branko, skromen, delaven, a silno razgledan človek, ki obožuje vse zvrsti umetnosti. Zato jo zelo strastno podpira ter ima velikansko zbirko slovenskih in hrvaških slikarjev, med drugim njegovo podjetje štipendira kopico mladih umetnikov.
Brezskrbno odraščanje. Podjetnik je bil in ostal Dalmatinec, strastno navezan na morje ter prekrasno hrvaško obalo. »Odraščal sem v Makarski. Mulci smo se podili po ulicah, za nami pa se je dobesedno kadilo, saj ceste še niso bile asfaltirane in je bilo vsepovsod za pet centimetrov na debelo prahu. Oče je bil gradbeni tehnik, služboval je v Kardeljevem, mama pa je skrbela za naju s sestro. Pri enajstih letih smo se preselili v Split, a sem ostal vse življenje navezan na Makarsko,« pripoveduje Branko in dodaja, da je bil zelo živahen otrok, ki je rad ušpičil vse mogoče vragolije, a nikoli delal škode, kaj šele da bi prišel navzkriž z zakoni.
»Svojim zaposlenim sem predan z vsem srcem, in oni to vedo. Vedno poudarjam, da podjetništvo niso luksuz, letala, prestižni avtomobili in jahte, ampak skrb za ljudi. Podjetniki moramo skrbeti za to, da naši ljudje dobijo plače, da njihovi otroci jedo, hodijo v šole, kupijo potrebščine in igrače. Ko pride kriza, podjetnik ve, da je njegova edina naloga poskrbeti za svoje ljudi. Brez občutka varnosti ljudje ne bodo dobro delali, podjetje, kjer ljudje ne delajo dobro, pa ne more biti konkurenčno.«
CITAT: »V našem podjetju je več žensk kot moških. Zelo sem zadovoljen z njihovim delom – so zelo lojalne, predane poslu, rade se učijo in poslušajo nasvete, ne razmišljajo o tem, da bodo šle na svoje. So res krasni menedžerji.«
***null***
